18. decembra v prodajo numizmatični kovanci Republike Slovenije 2024

Prosta prodaja kovancev od 18. decembra dalje.

03.12.2024 / Sporočilo za javnost Banke Slovenije

V Banki Slovenije bomo 18. decembra 2024 v prodajo in obtok izdali numizmatične izdelke za leto 2024. V prodaji bodo spominski kovanci ob 250-letnici Narodne in univerzitetne knjižnice, zbirateljski kovanci ob 150. obletnici rojstva Rudolfa Maistra ter zbirke evrskih kovancev z letnico 2024. Količine, naročene v okviru spletnega naročanja, so rezervirane in bodo na voljo za prevzem na izbranih prevzemnih mestih do vključno 10. januarja 2025.

V Banki Slovenije smo tudi letos omogočili vnaprejšnje naročilo numizmatičnih izdelkov za leto 2024. Prejeli smo skoraj 1.000 naročil fizičnih in pravnih oseb, ki lahko naročene numizmatične izdelke prevzamejo od 18. decembra 2024 do vključno 10. januarja 2025 na izbranem prodajnem mestu.

Od 18. decembra dalje bodo vsi omenjeni numizmatični izdelki na voljo tudi v prosti prodaji, in sicer kot običajno pri blagajniškem okencu Banke Slovenije, v izbranih poslovalnicah Deželne banke Slovenije in družbi Moro & Kunst. Prodajne cene numizmatičnih izdelkov so na voljo na sledeči povezavi.

Priložnostni zlatnik, srebrnik in 3 € kovanec izdani ob 150. obletnici rojstva Rudolfa Maistra:

Rudolf Maister (29. 3. 1874-26. 7. 1934) je bil general in pesnik. Predvsem je poznan kot borec za severno mejo po I. svetovni vojni. Dne 1. novembra 1918 je s pooblastilom Narodnega sveta s 15 častniki in 87 vojaki prevzel Maribor in postal komandant vse spodnje Štajerske. Mariborski Narodni svet ga je imenoval za generala. Nemci so pripravljali preobrat, zato je 9. novembra 1918 mobiliziral in zbral toliko vojaštva, da je v zgodnjih urah 23. novembra razorožil Schutzwehr (belo-zeleno gardo), si zagotovil Maribor, 25. 11. 1918 zasedel Špilje in v nekaj dneh vso severno jezikovno mejo od Gornje Radgone do Dravograda. Tako je Maistrova zasedena črta praktično ostala sedanja državna meja.

Na sprednji strani kovanca je njegov podpis, saj je s svojimi dejanji in “pregovornim” podpisom garantiral in odgovarjal za svoja vojaška in narodnozavedna dejanja, po drugi strani pa je to prav tako simbolno za njegovo pesniško in literárno delovanje. Prav tako pa njegov podpis “Maister”, nekoliko na hitro prebran, spominja na “Maribor”, ki je bil žarišče borbe za severno mejo. Na zadnji strani je portret pesnika in generala Rudolfa Maistra v njegovih najbolj dejavnih in ustvarjalnih letih, tako v narodno- zavednem smislu kot v njegovem umetniškem delovanju.

Spominski 2 € kovanec ob 250-letnici Narodne in univerzitetne knjižnice:

V letu 2024 praznuje 250-letnico od njene ustanovitve ena izmed najpomembnejših kulturnih in izobraževalnih ustanov na Slovenskem. Osnovna naloga Narodne in univerzitetne knjižnice je zbiranje, urejanje, hranjenje in posredovanje slovenske pisne kulturne dediščine, opravlja pa tudi druge funkcije.

Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani je bila ustanovljena z odlokom cesarice Marije Terezije leta 1774, ko je bilo vsega 637 knjig, rešenih po požaru jezuitskega kolegija v Ljubljani, podarjenih v splošno uporabo knjižnici pri ljubljanskem liceju (danes se v zbirki knjižnice nahaja že okrog 3.000.000 del). Knjižnica je potem v prihodnjih letih postopoma pridobivala pravice do prejemanja obveznih izvodov vseh tiskov z območja dežele Kranjske, Ilirskih provinc, vse Slovenije in tudi nekdanje Jugoslavije. Ob ustanovitvi prve slovenske univerze v Ljubljani leta 1919 ра je knjižnica prevzela še funkcije in naloge centralne univerzitetne knjižnice (v prostorsko izredno omejenih pogojih), po osvoboditvi (leta 1945) pa je bil univerzitetni knjižnici priznan tudi pravni status slovenske nacionalne knjižnice. Znova je spremenila naziv in postala Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani, kot jo poznamo še danes.

NUK ni le ustanova – je prostor, kjer se združi zgodovina, sedanjost in prihodnost – je prostor, kjer so hranjena vsa pisana dela slovenske tradicije – je prostor možnosti za širitev in hranitev znanja za vse bodoče generacije in je prostor navdiha zanje. Na kovancu je ponazorjena rahlo nagnjena kljuka na vhodu v NUK – s Pegazom, mitološkim krilati konjem, ki ga je arhitekt Plečnik izbral kot simboličnega vodnika obiskovalcev knjižnice v svet znanja. Kljuka je prvi stik s to ustanovo, ki nas vabi v svet znanja in navdiha.

vir: Banka Slovenije