Levo – akcijska ponudba
Na srebrniku je snežni kristal z modro sredico, na hrbtni strani pa snežna princesa s krono in plaščem, okrašenim s snežnimi kristali.
Cena: 75,00 €
Na srebrniku je snežni kristal z modro sredico, na hrbtni strani pa snežna princesa s krono in plaščem, okrašenim s snežnimi kristali.
Cena: 75,00 €
London Bullion Market Association (LBMA) – stanovsko združenje rudnikov, ki pridobivajo plemenite kovine, rafinerij, centralnih in poslovnih bank, trgovcev – v svetovnem merilu pridobiva vse večjo veljavo na področju določanja celovitih standardov mednarodnega trgovanja. Letošnja 16. konferenca LBMA je potekala prejšnji teden na Dunaju. Tradicionalno je datum konference določen takoj po letnem sestanku Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke, ki je letos potekal v Limi.
Glavni kolumnist časopisa Financial Times, John Auters, ki je spremljal konferenco na Dunaju in nastopil kot povezovalec, je v pregledu mednarodnega trga napovedal nizke cene nafte, nizke obrestne mere, padec glavnih indeksov. Zaradi deflacijskega okolja, v katerem ostajamo, se Authers sprašuje, ali zlato v mednarodni trgovini bankam in skladom s posojanjem le-tega še vedno prinaša dobiček. Njegova ocena, kot pravi, je nepoznavalcu tovrstnega trgovanja negativna, zato ocenjuje, da dobičkov na tem področju ni več. Posledično po njegovem mnenju ni realno pričakovati rasti cene zlata. Njegovo tezo je v popolnosti ovrgel Jiang Shu, glavni analitik, Shandong Gold Group iz Kitajske. Prepričan je, da je zlato v današnjih časih najboljše zavarovanje za kredite, kar se v kitajskem gospodarstvu kaže za resnično. Poudarja, da Kitajska podjetja zadnjih deset let intenzivno vlagajo vse presežke kapitala v zlato, ki jim služi kot garancija za nadaljnje posle.
Moramo se zavedati, da imajo podjetja tako v EU kot tudi v Sloveniji v portfeljih tudi investicijsko zlato. Banke v Sloveniji in sosednjih državah žal še do danes niso prepoznale poslovne priložnosti, da je investicijsko zlato odlična in likvidna oblika zavarovanja. Zato so podjetja v Sloveniji v primerjavi s tistim v Nemčiji ali Švici, ki imajo likvidno obliko zavarovanja, prisiljena poiskati bančno podporo v tujini, ker doma nimajo podpore pri nadaljnjem razvoju.
Rafinerije in kovnice
Rafinerije se, po besedah vodstva kovnic Argor Heraeus in Metalor iz Švice, soočajo z vse manj zlata na trgu, ki se ponovno vrne v predelavo. Predelava tovrstnega zlata je povezana z najmanj stroški. Rudniki z globokimi kopi se soočajo s previsokimi stroški pridobivanja kovine, zato po neuradnih ocenah predstavniki kovnice, v sodelovanju s strategi, pričakujejo postopno višanje borzne cene.
Evropske centralne banke
Nemčija, Italija, Avstrija in Francija so države, ki po podatkih Mednarodnega denarnega sklada sodijo med države z največ rezerv monetarnega zlata. Razprava na konferenci je potekala v smeri zavedanja, kako pomembno je hraniti zlato v matični državi, saj le-ta predstavlja pomemben delež v mednarodnih kapitalskih rezervah. Za predstavo naj povem, da Avstrija hrani 17 odstotkov monetarnega zlata v matični državi, 3 odstotke v Švici in 80 v Veliki Britaniji. Cilj, ki so si ga zastavili do leta 2020, je hramba 50 odstotkov zlata doma, v Avstriji, 30 v Veliki Britaniji in 20 v Švici.
Investitorji in cena zlata na svetovni borzi
Na konferencah, kjer smo zbrani praktično vsi, kakorkoli povezani z investicijskim in monetarnim zlatom, se o ceni zlata govori veliko, vendar javno ne bo nikoli prikazana realna ocena stanja. Namreč, še vedno je zlato primat bogatih držav, ki imajo interes, da kupujejo cenejše zlato. Sodobna tehnologija in špekulativno trgovanje z vrednostnimi papirji vezanimi na zlato sta faktorja kreiranja cene. Odraz realnega stanja cene na trgu že dolgo ne predstavlja več ponudba in povpraševanje po fizičnem zlatu, kljub temu da že tretje leto zapored povpraševanje presega ponudbo (vir WGC). To pomeni, da države nimajo interesa, kot že večkrat povedano, da posamezni investitorji vlagajo sredstva v zlato, saj s tem umikajo kapital iz obtoka. Kot drugo, z zlatom v fizični obliki upravljajo izključno vlagatelji sami, brez posrednikov. Zavedati se moramo tudi, da je lastnik denarja v obtoku vedno država, zato je le-tega tudi prepovedano hraniti v sefih. Poudarjam, da je zlato naložba v varnost, za pokojnino, za naslednje rodove, zato cena zlata ni vedno razlog nakupa. Na osnovi osebnih razgovorov, strategi priporočajo, da zasebni vlagatelji ne čakajo z naložbo v zlato, v kolikor se za to odločajo.
Austrian Mint, Dunaj
Kovnica Austrian Mint je dan pred konferenco gostila trideset najpomembnejših poslovnih partnerjev na svetu, med povabljenimi je bila tudi družba Moro. Gospa Andreja Lang, ena od direktoric kovnice, je izrazila zahvalo slovenskim vlagateljem za izkazano zaupanje pri nakupu zlatih in srebrnih Dunajskih filharmonikov. Avstrija ima dolgo tradicijo naložb v zlate kovance, zato vlagatelji dajejo prednost tovrstnim izdelkom pred zlatimi palicami. Kovnica je odprla vrata tudi ekipi RTV Slovenija, tako, da si bodo naložbeniki lahko približali postopek izdelave kovancev. Hkrati je kovnica omogočila izobraževanje zaposlenih v družbi MORO.
Argor Heraeus, Švica
Rafinerija in kovnica Argor Heraeus, ki jo je družba Moro kot prva v Sloveniji pridobila za sodelovanje leta 2005, je ena od petih najpomembnejših kovnic v svetu. Dr. Wilfried Hoerner, eden od izvršnih direktorjev v kovnici, je na konferenci poudari izredno velik pomen sodelovanja z LBMA, tako pri oblikovanju standardov za zlate palice Good Delivery kot pri pripravi smernic za odgovorno trgovanje z zlatom. LBMA je namreč vzpostavil smernice odgovornega ravnanja z zlatom, ki deluje po načelih varovanja človekovih pravic, preprečevanja terorizma in pranja denarja. Tovrstna odgovornost delovanja na področju plemenitih kovin je tudi eden od razlogov za sodelovanje s kovnico Argor Heraeus, ki rudo pridobiva v pogodbenih rudnikih in hkrati izvaja kontrolo pri pridobivanju zlata neposredno pri izvoru. Družbi Moro in njenim naložbenikom je to dodatno zagotovilo za etično naložbo, zato vse bolj sodelujemo z LBMA, kot tudi s pristojnimi ustanovami v Sloveniji, ki z namenom poštenega trgovanja nudijo izjemno podporo.
Irena Moro, direktorica družbe MORO
© Moro & Kunst 2024
Naša spletna stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje. Informacije - piškotki, so shranjeni v vašem brskalniku. Ob obisku naše spletne strani s pomočjo piškotkov npr. ugotovimo kaj vas zanima, kakšen jezik ste izbrali ali pa kaj vse imate v nakupovalni košarici. Piškotki v nobenem primeru ne morejo poškodovati vašega računalnika ali pa nam omogočiti osebno prepoznavo obiskovalcev.
Nujno potrebni piškotki bi naj bili omogočeni ves čas. Brez njih ne moremo zagotavljati pravilnega prikaza in delovanja naše spletne strani.
Če teh piškotkov ne omogočite, boste ob vsakem obisku naše spletne strani soočeni s ponovno izbiro nastavitev piškotkov.
To so običajno piškotki, ki skrbijo za anonimno spremljanja obiskov na naši spletni strani. Na ta način ugotavljamo katere vsebine še posebej zanimajo naše obiskovalce in podobno.
Prosimo omogočite nujno potrebne piškotke, da si bomo lahko zapomnili vašo izbiro nastavitev.
Več podatkov o zasebnosti na naši spletni strani.