Simbolni pomen podob na zlatih kovancih – IV. del; avtorica Irena Jarc

Objavljamo četrti del nekoliko drugačnega, simbolnega pogleda na kovance –  zlatnike iz serije Gustav Klimt in njegove ženske – avtorice Irene Jarc, profesorice pedagogike, prevajalke in pisateljice.

Preberite tudi:
Simbolni pomen podob na zlatih kovancih – I. del
Simbolni pomen podob na zlatih kovancih – II. del
Simbolni pomen podob na zlatih kovancih – III. del

Poljub / Der Kuss / The Kiss , spada med najpomembnejše stvaritve Gustava Klimta, kot tudi slikarstva v dobi secesije. Obenem gre za najbolj poznano umetnikovo sliko, ki je uvrščena v serijo Klimt in njegove ženske. Slika je vzbudila številna mnenja, obenem pa navdahnila nekaterega pisatelja, ki je napisal esej o Klimtovem idealizmu, njegovem posebnem ornamentalnem slikarstvu in ženskih likih na njegovih slikah.

Slika je del stalne razstave gradu Belvedere na Dunaju.

Umetnik je Poljub naslikal na platno v oljni tehniki v prvi polovici leta 1908, v tako imenovanem njegovem zlatem obdobju. Sliko je prvič razstavil leta 1909. Takrat je Klimt izrazito posegal po zlati barvi v tesni povezavi z zlato bronzo, ki prikliče dragoceno asociacijo na magično, religiozno presvetljeni materialni svet. Predlogo najdemo v bizantinskem slikarstvu, ki ga je Klimt preučeval na potovanju v Ravenno. Urok slike privablja k občudovanju na milijone ljudi po celem svetu, saj v opazovalcu prebuja spomine in hrepenenje po srečni ljubezni. Slika je del stalne razstave gradu Belvedere na Dunaju.

Na kovancu sta upodobljena srečna zaljubljenca, ki se v erotičnem objemu tesno privijata drug k drugemu. Osnovna ideja motiva je dragocenost in sijajen žar, ki ga izžareva zlato v tesni povezavi z vsebino slike, ki povzdiguje zaljubljenca v zlati avri, ju združuje in obenem ščiti pred zunanjim svetom. Na obrazu se jima zrcali  notranji sij in doživljanje večne ljubezni. Kot sanje simbioze erotične povezave človeka z naravo, obenem pa predstavlja trenutek redke zlitosti para. V luči secesije je par predstavljen v celostnem doživetju kozmološke in naravne vedrine.

Vibrirajoča prefinjena čutnost med ljubimcema je obdana s prevladujočimi zlatimi odtenki, ki poveličujejo ljubezen med njima. Moški z močnimi in varnimi rokami objema svojo izvoljenko, ki se mu brezpogojno predaja. Na lice ji pritiska strastni poljub. Njene oči so zaprte v poglobljenem trenutku ekstaze in predaje. Spirale, ki se vijejo okoli njunih teles, predstavljajo večnost in neminljivost ljubezni. Ob spiralah so vgravirani različni geometrijski liki in spirala mirabilis ali čudežna sprala v obliki zavitih krogov, podobnih spirali na polževi hiši. V spodnjem levem kotu slike je vgravirana velika črtka T, ki dopolnjuje serijo petih kovancev, ki tvorijo njegovo ime.

Strokovnjaki menijo, da je ljubezenski par na sliki avtoportret Gustava Klimta in njegove življenjske sopotnice Emile Flöge.

Drugo stran kovanca krasi podoba Emile Louise Flöge in Klimta. Bila je ena od treh hčera strugarja Flöge. Izučila se je za šiviljo, kasneje pa je postala modna oblikovalka. Klimt je pogosto obiskoval dom njenih staršev na Dunaju, ker se je njena sestra Helene poročila z njegovim bratom. Po nekaj letih poznanstva je postala njegova življenjska sopotnica, njegova velika muza in najpomembnejša ženska v njegovem življenju.

Emile je skupaj s sestrama Pauline in Helene na Dunaju vodila modni salon Schwestern Flöge (Sestre Flöge). Na potovanjih v London in Pariz se je seznanila tudi s Coco Chanel in Christianom Diorjem, ki sta ji dajala nasvete o novih modnih smernicah. Njen salon na Dunaju je ponujal novo formo ženskin oblačil, ki so bila v duhu secesije in Klimta od leta 1898 brez steznika, z razgaljenimi rameni in udobnimi rokavi.

Klimt je pogosto portretiral dame iz visoke dunajske družbe. Med njimi so bile Adele Bloch-Bauer, Eugenia in Mäda Primavesi, Elisabeth Bachofen-Echt, Friedrike Maria Beer ter Johanna Staude. Tako je lahko Emile seznanil s premožnejšimi strankami.

Emile je bila očarljiva oseba, dunajski boem. Od leta 1891 jo je Klimt pogosto upodabljal na njegovih slikah. Na kovancu je njun portret. Njen obraz s ponosno in odločno držo obdajajo bujni lasje, po katerih je bila znana. Nosi do vratu zapeto obleko, ki jo krasijo pogosto posejane elipse in spirale. Na njeni desni strani stoji Klimt, s prekrižanimi rokami. S komaj opaznim rahlo ciničnim nasmehom na obrazu, nepremično opazuje svet. Po njegovi obleki se vzpenjajo vitice večnosti, ki jih krasijo majhne pike. Ozadje kovanca je prekrito z drobnimi trikotniki blaginje. Umetnik je pogosto poudaril, da nobena slika ne more opisati šarma prave Emile.

Klimt je umrl je v začetku leta 1918 na Dunaju. Emile je po njem podedovala polovico premoženja, polovico pa ga je dobila njegova družina. Velik požar, ki je zajel njeno hišo proti koncu druge svetovne vojne, je uničil številne umetnikove slike, kot tudi njegovo ostalo zapuščino.

Leta 2006 so posneli film Klimt, v katerem je igralka Veronica Ferres odigrala vlogo Emile Flöge. Klimta je igral ameriški igralec John Malkovich.