DRUŽBA MORO - mednarodno priznani trgovec z zlatom

Levo – akcijska ponudba

Na srebrniku je snežni kristal z modro sredico, na hrbtni strani pa snežna princesa s krono in plaščem, okrašenim s snežnimi kristali.
Cena: 75,00 €

France Prešeren – zlata in srebrna medalja – 760 €

Nakup lahko opravite TUKAJ.

IZBIRA ZA NUMIZMATIKE in druge ZBIRATELJE SLOVENSKE ZGODOVINE

Dr. France Prešeren – LIPA, slovenska zlata medalja 50 lip in srebrna medalja  1 lipa

Cena kompleta s pripadajočim certifikatom je 760 €. Ob nakupu TUKAJ prejmete knjigo, kjer je Zdravljica – pesem, ki jo je France Prešeren napisal leta 1844, in je leta 1989 postala himna SR Slovenije – prevedena v več svetovnih jezikov.

Naklada je le 300 medalj. Kovano leta 1990. Premer 27 mm. Masa zlate medalje 10,92 g, čistina 900/1000. Masa srebrne medalje 10,05 g, čistina 925/1000.

Slovenska lipa je bila neuradna slovenska valuta, ki jo je leta 1989 izdalo novo ustanovljeno podjetje Lipa Holding iz Ljubljane. Idejni vodja tega projekta je bil dr. Bogdan Oblak – Hamurabi, podjetje pa je pripravljalo izdajo bankovcev v vrednosti 1/2 lipe, 1, 2, 5, 10, 20, 50 in 100 lip.

O tako imenovanih Hamurabijevih lipah nam je nekaj dejstev zaupal tudi priznan slovenski numizmatik, Stanko Štiblar: »Slovenska lipa je bila neuradna slovenska valuta, ki jo je leta 1989 izdalo novo ustanovljeno podjetje Lipa Holding iz Ljubljane. Idejni vodja tega projekta je bil dr. Bogdan Oblak – Hamurabi. Podjetje se je nameravalo registrirati kot banka in postati nova centralna banka Slovenije, naslednica Narodne banke Slovenije.

Medtem, ko so pripravljali izdajo bankovcev v vrednosti 1/2 lipe, 1, 2, 5, 10, 20, 50 in 100 lip so z več kot 80 podjetji, večinoma zasebniki sklenili pogodbo, s katero so se podjetja zavezala, da bodo sprejemala lipe kot pomožno plačilno sredstvo. Med njimi je bilo časopisno podjetje Mladina, ki je na svojih straneh pričela seznanjati javnost s projektom lipa. Do natisa je prišel le bankovec za eno lipo, ki se je pojavil v obtoku v Ljubljani 31. marca 1990.

Čeprav se je zdelo, da so ljudje lipe, ki so bile nekakšno vzporedno plačilno sredstvo lepo sprejeli je bilo z njimi mogoče kupovati le v nekaterih ljubljanskih trgovinah, gostilnah in seveda na ljubljančanom tako priročni stojnici pred glavno pošto. Menjalno razmerje leta 1990 je bilo  1 lipa = 49,02 dinarja.

S sprejetjem Zakona o Banki Slovenije 25. junija 1991 je bila ustanovljena Banka Slovenije. Republika Slovenija projekta lipa ni odkupila, temveč je ustanovila svojo valuto, slovenski tolar. Slovenski tolar je prišel v obtok 15. januarja 1992 in tako se je obdobje slovenske lipe končalo.

Obstajala je tudi nalepka, s katero so bila označena prodajna mesta ali gostilne, kjer so sprejemali lipe kot plačilno sredstvo.«