Levo – akcijska ponudba
Na srebrniku je snežni kristal z modro sredico, na hrbtni strani pa snežna princesa s krono in plaščem, okrašenim s snežnimi kristali.
Cena: 75,00 €
Na srebrniku je snežni kristal z modro sredico, na hrbtni strani pa snežna princesa s krono in plaščem, okrašenim s snežnimi kristali.
Cena: 75,00 €
Nakup lahko opravite TUKAJ.
IZBIRA ZA NUMIZMATIKE in druge ZBIRATELJE SLOVENSKE ZGODOVINE
Dr. France Prešeren – LIPA, slovenska zlata medalja 50 lip in srebrna medalja 1 lipa
Cena kompleta s pripadajočim certifikatom je 760 €. Ob nakupu TUKAJ prejmete knjigo, kjer je Zdravljica – pesem, ki jo je France Prešeren napisal leta 1844, in je leta 1989 postala himna SR Slovenije – prevedena v več svetovnih jezikov.
Naklada je le 300 medalj. Kovano leta 1990. Premer 27 mm. Masa zlate medalje 10,92 g, čistina 900/1000. Masa srebrne medalje 10,05 g, čistina 925/1000.
Slovenska lipa je bila neuradna slovenska valuta, ki jo je leta 1989 izdalo novo ustanovljeno podjetje Lipa Holding iz Ljubljane. Idejni vodja tega projekta je bil dr. Bogdan Oblak – Hamurabi, podjetje pa je pripravljalo izdajo bankovcev v vrednosti 1/2 lipe, 1, 2, 5, 10, 20, 50 in 100 lip.
O tako imenovanih Hamurabijevih lipah nam je nekaj dejstev zaupal tudi priznan slovenski numizmatik, Stanko Štiblar: »Slovenska lipa je bila neuradna slovenska valuta, ki jo je leta 1989 izdalo novo ustanovljeno podjetje Lipa Holding iz Ljubljane. Idejni vodja tega projekta je bil dr. Bogdan Oblak – Hamurabi. Podjetje se je nameravalo registrirati kot banka in postati nova centralna banka Slovenije, naslednica Narodne banke Slovenije.
Medtem, ko so pripravljali izdajo bankovcev v vrednosti 1/2 lipe, 1, 2, 5, 10, 20, 50 in 100 lip so z več kot 80 podjetji, večinoma zasebniki sklenili pogodbo, s katero so se podjetja zavezala, da bodo sprejemala lipe kot pomožno plačilno sredstvo. Med njimi je bilo časopisno podjetje Mladina, ki je na svojih straneh pričela seznanjati javnost s projektom lipa. Do natisa je prišel le bankovec za eno lipo, ki se je pojavil v obtoku v Ljubljani 31. marca 1990.
Čeprav se je zdelo, da so ljudje lipe, ki so bile nekakšno vzporedno plačilno sredstvo lepo sprejeli je bilo z njimi mogoče kupovati le v nekaterih ljubljanskih trgovinah, gostilnah in seveda na ljubljančanom tako priročni stojnici pred glavno pošto. Menjalno razmerje leta 1990 je bilo 1 lipa = 49,02 dinarja.
S sprejetjem Zakona o Banki Slovenije 25. junija 1991 je bila ustanovljena Banka Slovenije. Republika Slovenija projekta lipa ni odkupila, temveč je ustanovila svojo valuto, slovenski tolar. Slovenski tolar je prišel v obtok 15. januarja 1992 in tako se je obdobje slovenske lipe končalo.
Obstajala je tudi nalepka, s katero so bila označena prodajna mesta ali gostilne, kjer so sprejemali lipe kot plačilno sredstvo.«
© Moro & Kunst 2024
Naša spletna stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje. Informacije - piškotki, so shranjeni v vašem brskalniku. Ob obisku naše spletne strani s pomočjo piškotkov npr. ugotovimo kaj vas zanima, kakšen jezik ste izbrali ali pa kaj vse imate v nakupovalni košarici. Piškotki v nobenem primeru ne morejo poškodovati vašega računalnika ali pa nam omogočiti osebno prepoznavo obiskovalcev.
Nujno potrebni piškotki bi naj bili omogočeni ves čas. Brez njih ne moremo zagotavljati pravilnega prikaza in delovanja naše spletne strani.
Če teh piškotkov ne omogočite, boste ob vsakem obisku naše spletne strani soočeni s ponovno izbiro nastavitev piškotkov.
To so običajno piškotki, ki skrbijo za anonimno spremljanja obiskov na naši spletni strani. Na ta način ugotavljamo katere vsebine še posebej zanimajo naše obiskovalce in podobno.
Prosimo omogočite nujno potrebne piškotke, da si bomo lahko zapomnili vašo izbiro nastavitev.
Več podatkov o zasebnosti na naši spletni strani.