Pregled trga plemenitih kovin – marec 2017

Vir: The Aden Forecast

Znižanje deflacijskih pritiskov, inflacija, zmanjšanje stopnje brezposelnosti in rastoče cene nepremičnin so razlogi zaradi katerih se je ameriška centralna banka FED sredi marca letos odločila zvišati obrestne mere. Spomnimo, da je FED pred 15 meseci prvič od začetka finančne krize zvišala obrestne mere, drugo zvišanje je bilo decembra lani. Globalno ekonomsko stanje je bilo zadnjih sedem let tako šibko, da je bila večina centralnih bank po svetu primorana obrestne mere znižati na nič odstotkov (ali manj). Zvišanje obrestnih mer je torej rezultat pozitivnih pričakovanj glede prihodnje ekonomske rasti. The Aden Forecast poroča, da je ponovna recesija v bližnji prihodnosti malo verjetna. Posledično vrednost delniških trgov raste.

Medtem prihaja do špekulacij, da bo vrednost dolarja v prihodnjih mesecih padla. Namreč, uvoz ZDA veliko presega količino izvoza, kar zmanjšuje konkurenčnost ameriških proizvajalcev in ima negativen učinek na gospodarstvo. Šibkejši dolar bi imel blagodejne učinke na ameriško gospodarstvo, česar se Donald Trump dobro zaveda.

Ne glede na pozitivne trende in pričakovanja pa ostajajo nekateri dejavniki, kot je rast globalnega dolga, nespremenjeni. Po nekaterih ocenah naj bi državni dolg ZDA znašal več kot 100 bilijonov ameriških dolarjev. Tudi dolgovi gospodinjstev in podjetij so na ravni iz leta 2008, zaradi česar so banke omejile obseg odobrenih kreditov, kar seveda ni spodbudno za gospodarstvo.

V februarju je cena zlata zrasla za 12 in srebra za 18 odstotkov v primerjavi z decembrom 2016. Leto 2016 je bilo prelomno za trg plemenitih kovin, saj je letna cena zlata in srebra narasla prvič po letu 2012. Tradicionalno je zlato pokazatelj globalnega finančnega stanja; ob negotovosti in finančnih pretresih cena zlata poraste. Zlato je izrednega pomena za centralne banke, ki od leta 2010 neto kupujejo monetarno zlato. Zaradi dolgoročne varnosti se centralne banke trudijo zlato hraniti v matični državi. Nemčija je iz New Yorka v Frankfurt premestila polovico svojega monetarnega zlata (v vrednosti 13 milijard dolarjev). Načrtuje pa se prenos še preostale količine zlata. Povpraševanje po zlatu je v porastu na vzhodu. Uvoz zlata v Indijo se je februarja letos povečal za 82 odstotkov v primerjavi z letom 2016. Kitco poroča, da se povečano povpraševanje odraža tudi v pospešenem izkopu zlata – Avstralija je leta 2016 proizvedla največ zlata od leta 1999.

Alan Greenspan je za World Gold Council povedal, da je na naložbe v zlato potrebno gledati dolgoročno, in da v prihodnje lahko pričakujemo večjo inflacijo, kar bo eden glavnih razlogov za rast cene zlata. Zlato namreč od nekdaj predstavlja učinkovito zavarovanje pred inflacijo.

V obdobju od leta 1967 do danes so se obrestne mere in cena zlata gibale skladno, do leta 2000. Ko je cena zlata v 70. letih rasla, so rasle tudi obrestne mere. V 80. in 90. letih so obrestne mere in cena zlata beležili padec. Od leta 2000 dalje pa se obrestne mere in cena zlata gibajo v nasprotno smer. Ta trend bi se lahko ponovno obrnil letos.

Cena zlata ima podporo pri 1.200 ameriških dolarjih za trojsko unčo in glede na to, da se je ob nedavnem padcu cene obdržala nad tem nivojem, je to dober znak. V kolikor se bo cena zlata povišala nad tehnično mejo 1.260 dolarjev za trojsko unčo, lahko pričakujemo nadaljnjo rast, v prihodnjih mesecih tudi nad 1.372 dolarjev za trojsko unčo. Cena srebra ima veliko podporo pri 17 dolarjih za trojsko unčo in velik potencial za rast nad 19 ter nadalje nad 24 dolarjev za trojsko unčo.