Pregled trga plemenitih kovin – oktober 2017

Vir: The Aden Forecast

Cena zlata je v tem letu najvišji nivo dosegla 13. aprila (38,93 €/g), in v zadnjih dveh mesecih 8. septembra (36,1 €/g). Po tem datumu so se geopolitične napetosti umirile, vrednost dolarja je narasla, prav tako trg vrednostnih papirjev, kar je pomenilo pritisk na ceno zlata. Bikovski trend oziroma trend rasti cene zlata, ki se je začel v letu 2016, je šele v zagonu. Večjo stopnjo rasti cene zlata lahko pričakujemo nad tehnično mejo 1.300 in dalje nad 1.380 dolarjev za trojsko unčo (trenutno 1.278 dolarjev za trojsko unčo).

Leto 2016 se je zaključilo s ceno zlata v višini 1.152 dolarjev za trojsko unčo, trenutno pa se nahaja več kot 100 dolarjev nad tem nivojem oziroma 11 odstotkov višje. The Aden Forecast poroča, da se bodo vsi letošnji nakupi zlata v naslednjih letih izkazali kot izredna investicija na dolgi rok.

Nedvomno je povpraševanje držav in posameznikov po zlatu veliko, saj so razmere po svetu negotove in zaskrbljujoče. Finančni sistem je nestabilen, obenem pa so prisotna tudi geopolitična tveganja, trenutno najbolj v povezavi s Severno Korejo.

Nemčija je ena od ključnih držav v smislu povpraševanja po zlatu v Evropi. Samo v lanskem letu so posamezni investitorji v Nemčiji kupili za 7 milijard ameriških dolarjev zlata, poroča World Gold Council. Kitajska je že desetletje država z največjo proizvodnjo zlata, v zadnjih štirih letih pa tudi z največjim povpraševanjem po zlatu. Ta trend se nadaljuje, in v naslednjih letih namerava še povečati količino izkopanega zlata. Kitajska je obenem ena največjih uvoznic nafte in v prihodnje načrtuje izdajo terminskih pogodb, vezanih na ceno nafte. Te naj bi bile denominirane v juanih in zamenljive za zlato, kar bi imelo velik vpliv na ceno zlata ter prihodnost ameriškega dolarja pri trgovanju z nafto in drugimi surovinami.

Rusija naj bi v prihodnje znatno povečala investicije v proizvodnjo zlata. Po podatkih World Gold Council je Rusija več kot podvojila nakupe zlata in v zadnjem letu dosegla največjo količino monetarnega zlata v zadnjih 17 letih oziroma od začetka mandata predsednika Putina. Tako Rusija kot Kitajska želita z večanjem količine zlatih rezerv postopno nadomestiti ameriški dolar kot ultimativno valuto v mednarodnih rezervah.

Na ceno zlata pomembno vpliva vrednost ameriškega dolarja, ki pa je v padajočem trendu. Poskok vrednosti dolarja in obenem pritisk na ceno zlata je v zadnjem mesecu sprožila objava o nameravanem ponovnem zvišanju obrestnih mer do konca tega leta. V naslednjem letu načrtujejo tri dodatna zvišanja obrestnih mer, vendar je o dejanski realizaciji tovrstnih načrtov še prekmalu govoriti, saj bo ta zelo odvisna od prihodnjih ekonomskih kazalnikov. Okolje nizkih obrestnih mer je spodbudno za ceno zlata. Ob predpostavki, da je ciljna obrestna mera ameriške centralne banke Fed 2,5 odstotka in inflacija 2 odstotka, bo realna obrestna mera znašala 0,5 odstotka, torej bo relativno nizka.

Po besedah direktorja rudarskega podjetja Goldcorp, Iana Telferja, rudniki vedno težje najdejo kakovostno zlato rudo, zato se soočajo z zahtevnejšimi oblikami izkopa zlata. Navaja, da v industriji na splošno vlada pomanjkanje zlata, in dvomi, da se bo proizvodnja zlata povečala, kvečjemu zmanjševala. Kar bo vsekakor podprlo rast cene te plemenite kovine.

Prevod: Špela Poljak