DRUŽBA MORO - mednarodno priznani trgovec z zlatom

Levo – akcijska ponudba

Na voljo so različni priložnostni in zbirateljski kovanci po znižanih cenah. Ob nakupu vam poklonimo 3 € kovanec RS.

Čar zlata, nova serija zlatnikov je odsev zgodb starodavnih civilizacij

Mezopotamija, prvi zlatnik iz serije Čar zlata izide 16. oktobra. V predprodaji že lahko opravite nakup TUKAJ.

Ob nakupu zlatnika iz serije Čar zlata podarimo vstopnico za koncert Dovč & Gombač 2019. Za več informacij kliknite …

Zlato, neprekosljiv simbol lepote in bogastva, so poznali že Inki. Skoraj mitološko moč so mu v zgodovini pripisali skoraj vsi, od staroegipčanskih faraonov do iskalcev zlata in finančnikov. Dragoceni kovini pripisujejo veliko pomenov, tudi abstraktnih kot so večnost, čistost in moč. Isaac Newton je leta 1717 zlato postavil za temelj svetovnega gospodarstva.

Nova serija šestih zlatnikov Čar zlata pripoveduje zgodbe o vrednosti in čaru zlata starodavnih civilizacij.  Na kovancih je poleg umetniških podob in zakladov civilizacij zapisana beseda zlato v pisavi posamezne kulture. Zlatniki nam bodo v naslednjih letih tako približali Mezopotamijo, stari Egipt, Inke, Skite, Indijo in Kitajsko.

S prvim kovancem v seriji bomo odpotovali v starodavno Mezopotamijo,  deželo med rekama Tigris in Eufrat, kjer je bilo lastništvo zlata povezano z družbenim položajem. Prebivalci so ob morebitni najdbi zlato morali predati vladajočim slojem in verskim voditeljem. Mezopotamsko zlato je bilo v glavnem pridobljeno iz Egipta, pravzaprav kar iz ulic mesta, ki naj bi bile tlakovane s plemenito kovino.

Prvi zlatnik v seriji Čar zlata, Mezopotamija krasi portret legendarnega vladarja Nebukadnezarja II. V Danielovi knjigi v stari zavezi je zapisano, da je vladar z rogato krono ukazal izdelati zlato podobo, visoko trideset metrov. Postavil jo je v dolino Dura v babilonski pokrajini. Kip je predstavljal Babilon, njegovo veličastnost in moč ter bil predmet čaščenja.

Na drugi strani kovanca je upodobljena glava bika na zlati liri, eno najstarejših strunskih glasbil na svetu. Starost inštrumenta naj bi bila približno 4500 let, so odkrili leta 1929 na kraljevem pokopališču v mestu Ur, ki se nahaja v današnjem Iraku. Bikova glava na liri je iz čistega zlata.

Čarobna skrinjica za zlatnike serije Čar zlata

Elegantno darilno skrinjico krasi pokrov z lepo medeninasto ploščo in motivom v zlato črni barvi. Bogati elementi na plošči so motivi starih civilizacij, ki vzbujajo interes po čarobni vsebini skrinjice. Celotna zbirka zato predstavlja pravi zaklad. Nakup lahko opravite s klikom …