Komentar na trenutno dogajanje na trgu plementih kovin; Irena Moro, direktorica

V ZDA in drugod po svetu se soočamo z največjo brezposelnostjo po letu 1970. Mednarodna mobilnost ljudi se je ustavila, tudi pretok večine blaga, turistična panoga je povsem zamrla. Poslovne stavbe, kot opažamo tudi pri nas v WTC, so prazne. Trgovine z manj pomembnimi izdelki so zaprte, zaposlenih ni, kupcev ni. Finančne spodbude v gospodarstvu v večini držav po svetu dosegajo neverjetne številke, pravzaprav smo v času, ki ga do sedaj še nismo živeli. Težko je predvideti, kako se bo vse skupaj izteklo.

Na osnovi razgovorov z vodilnimi v kovnicah v Švici, le te dosegajo največji promet zlata v fizični obliki v zadnjih sedmih letih. Toda vse državne in nekaj zasebnih kovnic v EU, tudi v svetu, so v zadnjih štirinajstih dneh zaprle vrata proizvodnje. Vse tri glavne kovnice v Švici Argor Heraeus, Valcambi in Pamp so locirane v pokrajini Ticino pri Luganu, blizu Italijanske meje. Torej, eden od vzrokov zaprtja je pandemija, drugi je bolj finančni. V pričakovanju inflacije in recesije namreč zlato nastopi kot strateška surovina. Države v takšnih primerih večinoma prepovejo izvoz zlata, kar se sicer še ni zgodilo, vendar lahko pričakujemo tudi te ukrepe. Vsi si želimo, da bomo imeli v Sloveniji, pred inflacijo in pred večjo rastjo cene zlata v tem letu še eno možnost nakupa plemenitih kovin in s tem zavarovanje svojega premoženja. V družbi Moro se zelo trudimo, da naložbenikom ugodimo, tudi ko gre za ustvarjanje likvidnosti. Namreč, zavedamo se, da je potrebno zavarovati premoženje, s tem poskrbimo za svojo socialno varnost in nismo na bremenu države. Vsekakor je veliko število ljudi, ki si niso mogli ustvariti prihrankov, še več pa tistih, ki o tem niso razmišljali, saj smo poznali dokaj lagodno življenje. Še enkrat naj spomnim naložbenike, da si uredijo hrambo zlata v Sloveniji. Res pa je, da so določene poslovalnice pri nas zaprte in stranke ne morejo dostopati do sefov. Žal se je s pandemijo spremenil tudi način našega trgovanja, neposredne prodaje v Moro zaenkrat ni več, kar pomeni, da odpadejo vsa gotovinska plačila in izplačila. To je lahko namig, da se celotna družba seli v brezgotovinsko poslovanje, saj se v svetovnem merilu že nekaj let uvajajo mere za preprečevanje financiranja terorizma in pranja denarja. Torej, gotovina v sefih ne bo posebej v korist. Tudi dokazovanje izvora v tem primeru ni lahko.

V kolikor bo tehnična meja 1676 ameriških dolarjev za trojsko unčo zlata presežena, lahko v prihodnje govorimo o močnem »bull« trendu zlata. Zlatu bo vsekakor sledilo tudi srebro, s katerim je trgovanje v fizični obliki že kakšen dober mesec ustavljeno. Enako se je zgodilo z ostalimi plemenitimi kovinami, platino, paladijem in rodijem. Cena paladija je zaradi velikega povpraševanja v avtomobilski industriji in s strani naložbenikov izredno špekulativna, res pa je, da je pomankanje na trgu dokaj veliko.

Izredno smo hvaležni sosednji Avstriji, kovnici The Austrian Mint z Dunaja, ki nas spremlja pri poslovanju od leta 2005 in je od začetka pandemije zadovoljila vsa naša izredna povpraševanja po investicijskem zlatu, brez omejitev.

Pravzaprav lahko rečem, da smo preko Društva slovensko-avstrijskega prijateljstva povezani tudi s Slovenci v Avstriji, in smo eden od sponzorjev kulturnih prireditev, ki bi morale potekati v Ljubljani ravno v tem mesecu, kar nam je zelo žal. Naj se ob tej priložnosti zahvalim tudi gospe mag. Sigrid Berka, avstrijski veleposlanici, ki nam je velikodušno stala ob strani in smo vsa leta njenega vodenja čudovito sodelovali. Gospe Berka se poleti mandat v Sloveniji izteka, osebno ji želim veliko uspehov še naprej.

Zlato je varna naložba in naj kot takšna tudi ostane!

Irena MORO