DRUŽBA MORO - mednarodno priznani trgovec z zlatom

Levo – akcijska ponudba

Na voljo so različni priložnostni in zbirateljski kovanci po znižanih cenah. Ob nakupu vam poklonimo 3 € kovanec RS.

Naložbe prihodnjega desetletja so naložbe v surovine

Vlagatelji, ki se odločijo za naložbo v plemenite kovine, lahko poleg nakupa zlatih palic, srebrnikov, zlatnikov ipd. investirajo tudi posredno. Kupovati je mogoče točke investicijskih skladov, certifikate ali delnice podjetij, ki so povezana s kovinami.

Svetovna gibanja kažejo, da bodo naložbe prihodnjega desetletja naložbe v surovine, je dejal mag. Goran Dolenc, vodja oddelka tujih trgov pri GBD, Gorenjski borznoposredniški družbi. Ponudba na trgu se ne more tako hitro prilagoditi vedno večjemu povpraševanju, ki je posledica gospodarske rasti Kitajske, Indije in tudi ZDA. Med surovine spadajo energija (surova nafta, kurilno olje, neosvinčeni bencin, zemeljski plin, premog, uran), industrijske kovine (baker, aluminij, cink, svinec, kositer, nikelj), plemenite kovine (zlato, srebro, platina, paladij) ter živalsko meso (govedina, svinjina) in agrarni izdelki, iz katerih je pogosto mogoče pridobivati tudi energijo (pšenica, koruza, bombaž, sojin kruh, kava, riž, sojino olje, les, kakav, kavčuk, volna, sladkor, ječmen, pomaranče, oves, svila, sojina moka). Vlagatelji se najraje odločajo za kombinacije naložb v energijo ter plemenite in industrijske kovine.

Kako vlagati v plemenite kovine
Kdor želi vlagati v plemenite kovine, lahko izbira med več oblikami, je pojasnil Dolenc. Za manjše vlagatelje, ki bi investirali do 50 tisoč tolarjev, je najprimernejši vzajemni sklad, ki med drugim vlaga tudi v zlato, srebro, platino ali druge plemenite kovine. V Sloveniji za zdaj takega sklada ni, so pa v tujini, recimo v Zahodni Evropi. Tisti, ki želijo vlagati v zlato, lahko na borzi v New Yorku od konca leta 2004 kupijo delnice ETF-sklada, ki sledi vrednosti te surovine. Trenutno se ustanavlja tudi ETF-sklad za srebro, za druge plemenite kovine pa za zdaj še ne. ETF so zaradi stroškov sicer primerni za nekoliko večje vlagatelje, ki lahko investirajo vsaj pol milijona tolarjev.
Kupiti je mogoče tudi delnice podjetij, ki se ukvarjajo s predelavo rude, ali pa lastnikov rudnikov oziroma drugih podjetij, povezanih s kovinami. Naložbeno tveganje je v takih primerih lahko precejšnje, saj investicija ni razpršena. Vlagatelj stavi na eno podjetje, to pa lahko zaide v poslovne težave, bolj je izpostavljen tudi borznemu dogajanju (delnic ne more prodati, če jih nihče ne želi kupiti).

Indeksni certifikati
Podoben finančni inštrument kot ETF so indeksni certifikati, ki so na voljo malim vlagateljem. Primerni so za večje naložbe, enako kot ETF-sklad, kar se tiče stroškov, v primerjavi z delnicami pa prinašajo precej manjše naložbeno tveganje. Kupiti jih je mogoče na borzah, izdajateljice pa so svetovne banke. Z nakupom vlagatelj nosi teoretično tveganje izdajatelja (glede na to, da gre za velike svetovne banke, ga skoraj ni). V tujini vsak dan nastajajo novi certifikati, ki spremljajo ceno izbrane surovine ali kombinacijo surovin, vlagatelji pa med njimi izbirajo na podlagi predvidevanj, po čem bo največje povpraševanje.
Vlagatelji, ki želijo v ta finančni inštrument vložiti večji znesek, lahko iz ponudbe certifikatov ustvarijo tudi svoj portfelj. Znotraj ustreznega certifikata, ki investira v različne surovine (na primer v kmetijske pridelke, energijo, industrijske in žlahtne kovine), lahko vlagajo recimo le v žlahtne kovine, torej različne deleže v zlato, srebro, platino in paladij.

Zlato, srebro, platina in paladij
Povpraševanje po plemenitih kovinah v zadnjih letih presega ponudbo in temu primerno raste tudi njihova cena. Kot navajajo v družbi Moro & Kunst, se bo poraba platine v desetih letih podvojila; med drugim jo uporabljajo v zobni tehniki, predvsem pa v avtomobilski industriji za izdelavo katalizatorjev. Pri zadnjem jo bo po napovedih strokovnjakov nadomestil paladij, ki se pridobiva kot stranski produkt pri niklju oziroma platini in ga je trenutno na trgu dovolj. Poraba naj bi se povečala tudi zato, ker se uporablja v visoki tehnologiji. Srebro je od vseh kovin najboljši prevodnik toplote ter elektrike in se uporablja pri izdelavi solarne in toplotne tehnike, filmov, pri čiščenju vode, v farmaciji in industriji nakita. Zlato velja predvsem kot alternativna naložba, saj je v negativnem odnosu z drugimi. Ker ni pomembno vezano na industrijo, ampak ga kupujejo predvsem centralne banke za svoje rezerve, njegova cena raste ob recesiji (svetovni ali v posamezni državi), ko vrednost delnic in drugih naložb pada. Trenutno ga kupujejo centralne banke Kitajske, Indije in Rusije, pomanjkanje na trgu pa se pokriva iz zalog centralnih bank zahodnoevropskih držav.

Delo, 7. april 2006 (Milka Bizovičar)