Zlato postaja vse zanimivejša investicija (avtor: Gorazd Vidmar)

7. november 2007

Če so Združene države res najbogatejša država na svetu, kako je potem mogoče, da je njihov državni dolg dosegel stopnjo, ki ji ni primere v svetovni zgodovini? Če so Američani res najbogatejši narod na svetu, zakaj potem zadnje mesece ne zmorejo plačevati svojih računov? Če je ameriška ekonomija res tako močna, kot to trdijo državni uradniki, zakaj je rast bruto družbenega proizvoda skoraj enaka ničli? Če je inflacija v ZDA res tako nizka, kot to objavlja vlada, kako so lahko cene ključnih življenjskih potrebščin v zadnjem letu narasle za veliko več kot 10%?

Da je nekaj narobe s podatki, ki jih objavlja ameriška vlada, jasno kaže gibanje US Dollar indeksa, ki že drugi mesec vztrajno pada, kar pomeni, da ameriški dolar v primerjavi z ostalimi valutami izgublja na vrednosti. Dolar je do nedavnega predstavljal 85% svetovnih deviznih rezerv, zadnje mesece pa se ta delež počasi manjša, saj se vse več držav z zunanjetrgovinskim presežkom preusmerja v druge oblike deviznih rezerv.

Dokler Zvezne rezerve niso začele nižati obrestnih mer, je bilo z zunanjetrgovinskimi presežki ugodno kupovati ameriške zakladne menice in ostale vrednostne papirje. Po septembrskem znižanju obrestne mere pa donos na ameriškem trgu ni več zanimiv in ZDA iz meseca v mesec beležijo upad tovrstnih naložb. Med državami, ki so bistveno vplivale na zmanjšanje kapitalskih prilivov omenjajo Japonsko, Kitajsko, Tajvan, Vietnam, Singapur ter Kuvajt kot predstavnika OPEC, katerega zgledu bodo verjetno sledile druge naftne proizvajalke. Tudi ostali investitorji se preusmerjajo k zdravim valutam, to je evru, švicarskemu franku in kanadskemu dolarju, kar še dodatno zmanjšuje vrednost ameriškega dolarja.

Drsenje dolarja se seveda odraža tudi v tečaju valute vseh valut, danarja vseh denarjev: zlatu. Cena zlata že od začetka septembra vztrajno narašča. Čeprav botruje tej rasti v glavnem strmoglavljenje dolarja, pa zlato beleži rast v vseh svetovnih valutah. To je seveda v popolnem nasprotju s trditvami strokovnjakov za vrednostne papirje, ki pripisujejo zlatu le vlogo neke vrste anti-dolarja. Če bi bilo zlato res le anti-dolar, potem mu cena ne bi rasla v vseh svetovnih valutah ( slika 1 ). Poleg tega pa se vsaka sprememba tečaja dolarja proti ostalim valutam nekajkratno odrazi na ceni zlata. Pri zlatu gre vsekakor za nekaj več, predvsem je to valuta, ki ne pozna inflacije, ne daje obresti, niti ne izplačuje dividend. In zlata je na razpolago le omejena količina. Ko ga zmanjka, ga ne moremo enostavno natiskati, kot se to dela z ostalimi papirnatimi valutami.

Slika 1

Cena zlata v evrih je zadnja dva meseca narasla preko 10% in ta teden presegla 561,711 EUR za unčo z davnega 12. maja 2006. Tudi napovedi za bližnjo prihodnost so za zlato zelo ugodne, saj trenutno še nič ne kaže, da se bo padanje dolarja umirilo. Celo nasprotno, slabi poslovni rezultati finančnih hiš Merill Lynch, Citigroup ter nepremičninska kriza so samo še dodatni pokazatelji, da se Združene države soočajo s finančno krizo, ki se je že dolgo napovedovala. Tako analitiki napovedujejo zlatu še letos ceno vsaj 850 USD na unčo, vendar se gibanje navzgor pri tej vrednosti ne bo ustavilo. Povsem možno je, da bo zlato naredilo malo daljši »predah« šele pri ceni okoli 900 USD oziroma 600 – 650 EUR. Bodoče gibanje tečajev je odvisno tudi od tega, kaj bodo storile ostale države, da se padanje dolarja zaustavi. Dejstvo je, da državam s trgovinskim presežkom prenizek dolar ne odgovarja, zato ga bodo nekako poskušale podpreti. Kdaj in kako, to bo pa pokazala prihodnost.

Gorazd Vidmar