ZLATO JE IN BO ENA BOLJŠIH NALOŽB V PREMOŽENJE – GFMS London

Vodstvo raziskovalne hiše GFMS za predstavitev »Gold Survey 1« v Trinity House, Tower Hill, v Londonu ni moglo izbrati boljšega dneva. Danes, 17. septembra, je na londonski borzi (London Stock Exchange, Paternoster square 10), ki smo jo pred seminarjem obiskali, vladalo dramatično razpoloženje, kar je bila za mene enkratna izkušnja. Delnice poznanih zavarovalniških hiš in bank so padale. Izgube so bile že v jutranjih urah enormne. Globalna finančna kriza je zajela banke in zavarovalnice – Loyd tbc, Westnat, Halifax, Lehman Brothers… Nastopila je finančna kriza, katere se v Sloveniji danes še povsem ne zavedamo.

Pravzaprav je nepredvidljivost na trgu prisotna že kar nekaj mesecev, na trgu zlata konkretno se je pokazala že v juliju in avgustu letos, ko so ga skladi (ETF) pričeli prodajati z namenom pokritja izgub na delniških trgih. Zlato je v mesecu dni doživelo najvišji padec cene po letu 2001. S temi besedami je Stewart Murray, izvršni direktor London Bullion Market Association (LBMA), pričel uvodni govor. V toku kasnejših razgovorov o stanju ponudbe in povpraševanja na trgih, kjer sem predstavila tudi trgovanje v Sloveniji, lahko zaključimo, da morajo naložbeniki v finančno nepredvidljivih časih ravnati odgovorno in sami poskrbeti za svojo varnost. Zavedati se moramo, da je zlato kovina in ne delnica, kljub temu da kotira na borzi. Zlato je hranilec vrednosti. Globalna finančna kriza bo za posledico imela ne samo izgubo premoženj posameznih vlagateljev, lahko tudi pokojnin.

Pri trgovanju s plemenitimi kovinami v družbi Moro že nekaj zadnjih let povzemamo podatke, ki jih družba GFMS iz Londona pridobi na podlagi raziskav vseh sektorjev, od centralnih bank, rudnikov, rafinerij in drugih. GFMS je v tesni povezavi z LBMA, ki določa pogoje trgovanja na borzi plemenitih kovin. Ta določa dopoldanski in popoldanski Fixing, ki je bil prvič določen 12. septembra leta 1919, to je tako imenovan »London Fixing«.

Ponudba in povpraševanje sta dva glavna dejavnika oblikovanja cene zlata. Philip Klapwijk, izvršni direktor GFMS, je v svoji predstavitvi nanizal zadnje podatke na trgu:
– Z zaključkom drugega kvartala letošnjega leta je nakopanega za 58 ton zlata manj kot v enakem obdobju lansko leto. Če se bo cena gibala med 700 in 900 USD za unčo, proizvodnja lahko še naprej stagnira. V mesecu juniju so stroški za izkopano unčo (31,1035g) znašali 458 USD.
– Pri ceni 950 USD za unčo se bo povečala prodaja starega zlata.
– Prodaja zlata s strani evropskih Centralnih bank (Washingtonski sporazum) bo manjša od pričakovane. Po letu 2005 so centralne banke vključene v Central bank Gold Agreement (CBGA2 oziroma Washingtonski sporazum) prodale malo manj kot polovico dogovorjene količine zlata. Nemška centralna banka je v mesecu juniju uradno objavila, da zlata ne bo prodajala.
– Povpraševanje po nakupu zlata za nakit se bo povečalo v državah v razvoju. Kot do sedaj je Indija še vedno največja potrošnica zlata, na drugi strani ga največ pridobi Kitajska, to je 280 ton v letu 2007.
– Do konca leta 2008 raziskovalci GFMS predpostavljajo, da bo na trgu manjkalo 100 ton zlata, hkrati pričakujejo, da se bo povpraševanje v zadnjem kvartalu letošnjega leta podvojilo ali potrojilo glede na tretji kvartal tega leta.

Izčrpna poročila, ki so jih pripravili analitiki GFMS s področja nafte, platine, paladija, rudnikov zlata bomo objavili v naslednjih dneh.

Za zaključek naj povem, da je zlato tradicionalno varna naložba na daljši rok. Kot vedno do sedaj priporočamo, da zlato kupujete tudi za pokojnino. Pomembno je, da si s tem sami zagotovite socialno varnost. “Zaupanja v bančni sistem z včerajšnjim dnem v Evropi ni več!” tako tudi komentator BBC, Robert Peston.

Irena MORO