Levo – akcijska ponudba
Nesporna ikona mehiške kulture in ena najboljših umetnic 20. stoletja na dvounčnem kovancu iz čistega srebra. Cena: 250 €
Nesporna ikona mehiške kulture in ena najboljših umetnic 20. stoletja na dvounčnem kovancu iz čistega srebra. Cena: 250 €
V naslednjih mesecih pričakujemo povečano povpraševanje po zlatu po vsej Evropi. Hitro rastoče ekonomije Kitajska, Indija in Rusija si ustvarjajo zaloge naravnih bogastev. Nič drugače ne razmišljajo posamezniki v Sloveniji, saj se zavedajo pomena zavarovanja premoženja pred različnimi valutnimi tveganji.
Stresni test evropske bančne agencije (EBA) je v prejšnjem tednu pomiril finančnike, kot delno tudi varčevalce. Finančne razmere so nam vsem dobro poznane, osebno lahko samo čestitam slovenskim vodilnim bančnikom, da v času recesije uspevajo z medsebojnim sodelovanjem zagotavljati nemoteno likvidnost. Potrebno je tudi omeniti, da bančni sektor ni naklonjen naložbam v fizično zlato. Vendar je odstotek še vedno zelo majhen v primerjavi s propadlimi finančnimi naložbami, ki so bile izvedene v času gospodarske rasti leta 2008, in to večinoma izven slovenskih trgov. Na osnovi raziskav, ki smo jih v zadnjih dveh letih opravili med naložbeniki, več kot 90 odstotkov posameznikov zlato hrani v Sloveniji, kar je pomemben podatek. Hkrati se moramo zavedati dejstva, da ima Slovenija prednost pred nekaterimi drugimi evropskimi državami, kajti posamezniki imajo možnost na dokaj enostaven način kupiti in posedovati mednarodno likvidno zlato ter v teh turbulentnih časih zavarovati premoženje.
Po podatkih poročila GFMS, neodvisnega raziskovalnega inštituta s sedežem v Londonu, je povprečna tri odstotna inflacija na Kitajskem osnova za povečano povpraševanje po zlatu na lokalnem trgu. Kitajska vlada bo v prihodnje morala dobro uravnotežiti gospodarsko rast z inflacijo. Na ceno in posledično trg zlata vplivajo mednarodni bančni dogovori glede finančne pomoči posameznim državam, določitev obrestnih mer, cena nafte in večje prodaje zlata uradnega sektorja. GFMS ne izključuje možnosti kratkoročnega padca cene zlata. Ta naj bi se pred septembrom gibala med 1.400 in 1.500 ameriškimi dolarji za unčo. A naj vas ta podatek ne zavede! Povečano povpraševanje po vseh plemenitih kovinah se bo nadaljevalo v septembru, ko kovnice pričakujejo več naročil.
Večji naložbeniki na trgu zlato kupujejo ob padcu cene. Šanghajska borza plemenitih kovin tako v povprečju dnevno trguje z osmimi tonami zlata. Za boljšo predstavo naj spomnimo, da ima Slovenija 3,2 tone monetarnega zlata.
Mehika (99 ton) in Rusija (36 ton) sta državi z največ nakupi monetarnega zlata v prvem polletju letos. ETF skladi beležijo v juniju manjše nakupe. Zaloge pa so se povečale za samo 12 ton.
Podrobnejši pregled trga zlata za julij 2011 je na voljo med plačljivimi vsebinami, saj GFMS prepoveduje pošiljanje in razmnoževanje poročila.
Podaljšane roka dobave zlatih palic manjših mas pričakujemo v naslednjem mesecu, zato bomo trgovanje prilagodili glede na razmere na trgu.
Irena Moro
© Moro & Kunst 2024
Naša spletna stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje. Informacije - piškotki, so shranjeni v vašem brskalniku. Ob obisku naše spletne strani s pomočjo piškotkov npr. ugotovimo kaj vas zanima, kakšen jezik ste izbrali ali pa kaj vse imate v nakupovalni košarici. Piškotki v nobenem primeru ne morejo poškodovati vašega računalnika ali pa nam omogočiti osebno prepoznavo obiskovalcev.
Nujno potrebni piškotki bi naj bili omogočeni ves čas. Brez njih ne moremo zagotavljati pravilnega prikaza in delovanja naše spletne strani.
Če teh piškotkov ne omogočite, boste ob vsakem obisku naše spletne strani soočeni s ponovno izbiro nastavitev piškotkov.
To so običajno piškotki, ki skrbijo za anonimno spremljanja obiskov na naši spletni strani. Na ta način ugotavljamo katere vsebine še posebej zanimajo naše obiskovalce in podobno.
Prosimo omogočite nujno potrebne piškotke, da si bomo lahko zapomnili vašo izbiro nastavitev.
Več podatkov o zasebnosti na naši spletni strani.