DRUŽBA MORO - mednarodno priznani trgovec z zlatom

Levo – akcijska ponudba

Na srebrniku je snežni kristal z modro sredico, na hrbtni strani pa snežna princesa s krono in plaščem, okrašenim s snežnimi kristali.
Cena: 75,00 €

Prvi dan trgovanja s plemenitimi kovinami v Sloveniji v letu 2009

Kilogram zlata je bil ob zaključku trgovanja na svetovnih borzah v petek, 2. januarja vreden 20.223,00 evrov, kilogram srebra 268,60 evrov, platine 21.939,00 evrov in kilogram paladija 4.526,00 evrov. Vrednost zlata (v evrih) je v enem letu narasla za 2,35 odstotkov, vrednost srebra je padla za 25,54 odstotkov, platine za 40,17 odstotkov in paladija za 49,93 odstotkov. Zlato je torej edina plemenita kovina, ki je ohranila svojo vrednost. Cena preostalim plemenitim kovinam, ki jih v veliki večini uporablja industrija, je s stopnjevanjem finančne krize padala. Če sledimo napovedim svetovnih ekonomistov, ki so bili v naših člankih že večkrat omenjeni, lahko pričakujemo obdobje velike volatilnosti pri vseh plemenitih kovinah. Prav gotovo to pomeni, da cena zlatu lahko pade preden bo pričela ponovno naraščati. Izredno zanimiva je knjiga avtorja prof. dr. Hans J. Bocknerja. Njena predstavitev je potekala v nemškem Bernu v začetku decembra 2008. Na naslovnici je imela 20 argumentov proti zlatu, kateri je sledilo 144 argumentov za zlato, seveda, če ste knjigo prebrali.

Bockner je specialist na področju plemenitih kovin, gospodarski novinar in profesor na dveh elitnih švicarskih univerzah. V knjigi je med drugim zapisal: »Osnova celotnega finančnega sistema je zaupanje v papirnati denar. Če se le-ta poruši, pride do kolapsa. Likvidnost ameriških, japonskih, britanskih bank je samo 1 – 2 odstotna. To dejansko pomeni, da ko na banki želiš svoj denar, ga ne moreš dvigniti«. Zanimivo je tudi njegovo mnenje o delnicah: »To so, brez izjeme, obljube, in obljube so bile vedno v krajšem ali daljšem razdobju prelomljene. Vse je vprašanje časa.«
Martin Feldstein, priznan ekonomist in vodja National Bureau of Economic Research v ZDA, svojo zaskrbljenost izraža v dejstvu, da politiki ignorirajo prihajajočo inflacijo. V nadaljevanju močno upa, da bo ameriško gospodarstvo doseglo najnižjo točko rasti v začetku leta 2010.

Preden napišem kakršenkoli članek o zlatu, za mnenje vprašam tudi kakšnega od tako imenovanih svetovno priznanih ekonomistov. Kljub vsemu pa se mi poraja vprašanje, komu je v interesu takšno finančno stanje, kdo je pripeljal do te krize in kaj pomeni beseda »priznani« ekonomist? Dejstvo je, da so v vsaki državi v reševanje financ vključeni najvidnejši ekonomisti, nekateri bolj priznani drugi manj, nekateri politično usmerjeni drugi .. Kakorkoli že, pomembno je, da je Slovenija zaščitila naše bančne vloge na bankah, zato ni razloga za večjo bojazen, kar se vlog tiče. Vendar je kljub temu naložba v zlato na dolgi rok prav gotovo ena od redkih naložb, ki jo zadnja leta priporočamo. Kot pravi v svoji knjigi Bockner: »Pri naložbi v zlato ni potrebno zgubljati časa in vsak dan spremljati borzo. Zlato je hranilec vrednosti, vendar za svojo naložbo kupujte likvidno zlato in si s tem zagotovite varno pokojnino, o kateri mogoče še ne razmišljate.«

Za zaključek naj napišem, da Alan Greenspan v knjigi Capitalism iz leta 1967 zagovarja zlati standard. Ali to pomeni, da ga ZDA kot podlago za svojo valuto nameravajo ponovno uvesti?! Nisem namreč zasledila, da bi svojemu zapisu omenjene trditve oporekal. V nadaljevanju celo piše, naj navedem kar v angleškem jeziku: »In the absence of the gold standard, there is no way to protect savings from confiscation through inflation. There is no safe store of value.«

Želim umirjeno in prijetno leto 2009!

Irena MORO