Levo – akcijska ponudba
Na srebrniku je snežni kristal z modro sredico, na hrbtni strani pa snežna princesa s krono in plaščem, okrašenim s snežnimi kristali.
Cena: 75,00 €
Na srebrniku je snežni kristal z modro sredico, na hrbtni strani pa snežna princesa s krono in plaščem, okrašenim s snežnimi kristali.
Cena: 75,00 €
Konec tedna so se v ameriškem mestu Chantilly na izredno pomembnem tridnevnem srečanju v najožjem krogu zbrale osebnosti iz sveta gospodarstva, politike, bančništva in medijev. Namen vsakoletnega srečanja je diskusija in sprejetje pomembnih odločitev, ki vplivajo na razvoj svetovne politike in gospodarstva. Prvi odgovor na njihovo srečanje je bil viden že naslednji dan, v petek, 1. junija, ko je cena zlata na newyorški borzi v nekaj minutah poskočila iz 40,56 evra za gram na 41,86 evra za gram čiste kovine. To bi lahko pomenilo tudi konec gibanja cene zlata med 1.804 in 1.524 ameriškimi dolarji za trojsko unčo, ki je bila prisotna od druge polovice septembra lanskega leta.
Gibanje borzne cene zlata v petek, 1. junija
Države želijo ohraniti ceno zlata na nizki ravni, ZDA pa vsekakor pod kontrolo, saj je glavna borza trgovanja ravno v New Yorku (Comex). Regulacija cene je v domeni večjih borzno posredniških hiš (J. P. Morgan). Uspeva jim s špekulativnim trgovanjem preko finančnih instrumentov vezanih na ceno zlata. Svetovna borzna cena zlata je odraz gospodarstva in fiskalne politike, predvsem pa se meri uspeh vlad pri reševanju finančne krize.
V prihodnje lahko pričakujemo, da bodo monetarno zlato »morale« prodajati samo države z večjimi gospodarskimi problemi. Banke posojilodajalke (IMF, EB) bodo namreč zahtevale, da države dolžnice (kot so Grčija, Španija, Portugalska, za Slovenijo lahko ugibamo) prodajo državno premoženje, kar zajema tudi monetarne rezerve. Kar nekaj je držav, kjer zlato predstavlja pomemben del monetarnih rezerv in hkrati povečevanje stabilnosti valute. Geografsko nam je najbližja Turčija z letno gospodarsko rastjo BDP 4,6 odstotkov v letu 2011 in kontinuiranim povečevanjem zlatih monetarnih zalog. Turčija je tudi država, ki ima neverjeten interes pridobiti večje količine zlata v regiji iz sekundarnih izvorov, tudi iz Slovenije. Moro, kot vodilna družba na področju trgovanja z zlatom, si v Sloveniji prizadeva, da tudi zlato iz sekundarnega izvora (to je zlato, ki zakonsko ni opredeljeno kot naložbeno), ostane v državi. Odkupljeno zlato od posameznikov ali gospodarskih družb, ki nimajo statusa naložbenega zlata. Le-tega z dodelavo v evropskih kovnicah predelajo v zlate palice s statusom Good Delivery in nato jih vrnemo v Slovenijo. V prvih nekaj mesecih letošnjega leta je trend naložb v zlato v EU v upadanju, vendar kot pravi Marc Faber, svetovni finančni guru, se v današnjem času počuti veliko bolj udobno z zlatom v svojem portfelju na dolgi rok, kot s katerokoli drugo naložbo.
Irena Moro
Vir:
© Moro & Kunst 2024
Naša spletna stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje. Informacije - piškotki, so shranjeni v vašem brskalniku. Ob obisku naše spletne strani s pomočjo piškotkov npr. ugotovimo kaj vas zanima, kakšen jezik ste izbrali ali pa kaj vse imate v nakupovalni košarici. Piškotki v nobenem primeru ne morejo poškodovati vašega računalnika ali pa nam omogočiti osebno prepoznavo obiskovalcev.
Nujno potrebni piškotki bi naj bili omogočeni ves čas. Brez njih ne moremo zagotavljati pravilnega prikaza in delovanja naše spletne strani.
Če teh piškotkov ne omogočite, boste ob vsakem obisku naše spletne strani soočeni s ponovno izbiro nastavitev piškotkov.
To so običajno piškotki, ki skrbijo za anonimno spremljanja obiskov na naši spletni strani. Na ta način ugotavljamo katere vsebine še posebej zanimajo naše obiskovalce in podobno.
Prosimo omogočite nujno potrebne piškotke, da si bomo lahko zapomnili vašo izbiro nastavitev.
Več podatkov o zasebnosti na naši spletni strani.