Dobra naložba v platinaste kovance

Od 3. junija vam izjemoma ponujamo petdelno zbirko kovancev platinasta avstralska koala. Cena 2.954,62 € (cena z DDV) velja ob nakupu celotne zbirke.

*borzna cena 23. maj 40,36 €/g Pt

Najbolj pogosta in tudi najbolj priljubljena oblika varčevanja v platini je nakup platinastih naložbenih palic, katerih masa se giblje od 1 g do 500 g, in platinastih naložbenih kovancev. Čistost je  999,5/1000.

Prve naložbene platinaste kovance je večina držav izdala šele po letu 1983. Med najbolj priljubljene sodijo unčni kanadski javorjev list, ameriški orel, avstralska koala, isle of man, kitajski panda in dva sovjetska platinasta kovanca. Prvi kovanci iz platine so bili v obtoku v Rusiji že leta 1828, in sicer za 3 rublje. V naslednjih dveh letih so izdali še platinaste kovance za 5 in 12 rubljev. Kot zanimivost ne gre izpustiti dejstva, da so v drugi polovici 19. stoletja v Španiji platino uporabljali za ponarejanje zlatnikov. Težji in takrat ničvredni platini so dodajali lažji baker, celotni kovanec pa so nato prevlekli z zlatom. S tem so se zelo približali pravi teži zlatih kovancev, ki jih je Severna Amerika nato plasirala v Južno Ameriko. Danes imajo ti ponaredki višjo vrednost kot originalni zlati kovanci.

Platina je eden najredkejši element v zemeljski skorji in izvira iz španskega poimenovanja za srebro la plata, ker s svojo srebrno-belo barvo močno spominja na srebro. V nasprotju z zlatom in srebrom, ki sta cenjeni plemeniti kovini že iz antičnih časov, je platina dolgo veljala za kovino brez vrednosti. Takšno mišljenje se je spremenilo s spoznanjem, da je zelo redka, obstojna pri visokih temperaturah in odporna proti koroziji.

V primerjavi z ostalimi plemenitimi kovinami, ki se jih da sorazmerno lahko oblikovati, je obdelovanje platine zaradi visokega tališča mnogo težje, zato je na voljo manj platinastih naložbenih kovancev.  V čisti obliki je zelo upogljiva in primerna za nadaljnje obdelovanje, vendar pa jo v naravi najpogosteje najdemo v zlitini z ostalimi kovinami, predvsem z bakrom in nikljem, zato je bil za zgodovino uporabe platine ključnega pomena razvoj metode za obdelovanje platinaste rude leta 1803. Zaradi redkosti in težke obdelave so jo sprva uporabljali le za izdelavo nakita. Danes je platina najbolj cenjena plemenita kovina, njena vrednost je relativno stabilna in ima načeloma višjo ceno kot zlato. Uporablja se v številnih industrijskih panogah, njen največji potrošnik pa je avtomobilska industrija, kjer jo uporabljajo za izdelavo katalitičnih konverterjev, pretvornikov. Vseeno še vedno ohranja neprecenljivo vrednost v obliki nakita, služi za izdelavo medicinskih pripomočkov in instrumentov ter je nepogrešljiva v računalniški industriji.

Tanja Žnidaršič