15 g, 200. obletnica rojstva fotografa Janeza Puharja (2014)

Masa			15 g
Čistina			925 / 1000
Vsebnost srebra			13,875 g
Mera kovanca (premer)			32 mm
Nominala			30 evrov
Leto kovanja			2014
Naklada			2.500 kovancev

Janez Avguštin Puhar je bil rojen 26. avgusta 1814 v Kranju. Šolal se je v Kranju in Ljubljani. Po končani gimnaziji se je vpisal na semenišče in bil leta 1838 posvečen v duhovnika. Služboval je v različnih krajih Slovenije, med katerimi so z njegovim ustvarjanjem posebej povezani Metlika, Ljubno na Gorenjskem, Bled in Cerklje. Zadnje leto je bil kaplan na Dovjem, a se je zelo bolan vrnil domov v Kranj, kjer je 7. avgusta 1864 umrl.

 

Že kot študent je bil izredno nadarjen za jezike in glasbo, ukvarjal se je z botaniko, matematiko, fiziko in kemijo. Ob prebiranju strokovne literature o najnovejših iznajdbah se je seznanil z dagerotipijo – fotografijo na bakrene plošče s spoliranim namazom srebra. Ker je bil postopek predrag, je namesto kovine uporabil steklo in prilagodil uporabo kemikalij. Tako je odkril izjemno prednost stekla. Prvo poročilo o svojem poskusu v povezavi z dagerotipijo je objavil leta 1841 v časopisu Carniolia. Aprila 1842 je izumil fotografijo na steklo, kar je bil pionirski prispevek k zgodovini fotografije. Postopek je imenoval „hyalotipija“ ali svetlopis (danes tudi „puharotipija“). Puhar je o tem objavil poročilo v časopisu Carniolia in v Innerösterreichisches Industrie- und Gewerbe Blatt leta 1843. Potem ko je Puharjevo poročilo leta 1851 objavila dunajska Akademija znanosti, je Nacionalna akademija za poljedelstvo, obrt in trgovino leta 1852 Puharju v Parizu podelila častno članstvo in diplomo ter ga poimenovala „iznajditelj fotografije na steklo“. S fotografijami je sodeloval na razstavah v Londonu (1851), New Yorku (1852) in Parizu (1855). Izvirnih del je ohranjenih zelo malo. Poleg nekaj slik na steklo se je ohranilo nekaj manjših fotografij na papirju, ki jih je Puhar naredil po lastnem postopku.