7 g, 100. obletnica Majniške deklaracije (2017)

Leta 1917 so se slovenski, hrvaški in srbski poslanci v dunajskem parlamentu povezali v Jugoslovanski klub. Vodja kluba Anton Korošec (1872–1940) je 30. maja 1917 v dunajskem državnem zboru prebral politično izjavo kluba, imenovano Majniška deklaracija, katere idejni pobudnik je bil Janez Evangelist Krek (1865–1917). Deklaracijo je podpisalo vseh 33 jugoslovanskih poslancev, od katerih je bilo kar 20 Slovencev. V izjavi so zapisali: Podpisani poslanci, ki so združeni v Jugoslovanskem klubu, izjavljajo, da zahtevajo na temelju narodnega načela in hrvaškega državnega prava, naj se vsa ozemlja monarhije, v katerih prebivajo Slovenci, Hrvati in Srbi, združijo pod žezlom habsburško-lotarinške dinastije v samostojno državno telo, ki bodi prosto vsakega narodnega gospostva tujcev in osnovano na demokratični podlagi. Za uresničevanje te zahteve enotnega naroda bodo zastavili vse moči. S tem pridržkom se bodo podpisani udeležili parlamentarnega dela (iz časopisa Slovenski narod, 3. 8. 1917). Vlada, dvor in vojska so deklaracijo zavrnili.

 

Majniška deklaracija je spodbudila t. i. deklaracijsko gibanje, ki je zajelo ves slovenski narod. V podporo poslanskim zahtevam je bilo zbranih okoli 200.000 podpisov. S tem je začela med Slovenci dozorevati misel, da morajo o svoji usodi odločati sami.

 

Ob razpadu Avstro-Ogrske je Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki mu je predsedoval Anton Korošec, 29. oktobra 1918 razglasil Državo Slovencev, Hrvatov in Srbov. Decembra istega leta je z združitvijo s Kraljevino Srbov nastala Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, urejena kot unitarna monarhija. Leta 1929 se je preimenovala v Kraljevino Jugoslavijo.

 

 

Republika Slovenija ob 100. obletnici Majniške deklaracije izdaja zbirateljske kovance, na katerih sta kot motiv izpostavljena faksimile izpisanega datuma "29/5 17" na sprednji in ure "½ 9^h zvečer!" na hrbtni strani kovancev, ki izhajata iz ohranjenega rokopisa deklaracije.