Gibanje cene zlata od junija 2007 do junija 2008 (avtor: Ana Savič, univ.dipl.ekon.)

V zadnjem letu se je cena zlata gibala precej spremenljivo. Razlog za tako volatilno ceno v zadnjem letu je po eni strani sigurno ameriška gospodarska kriza, katera je svoj dodatni zagon, poleg političnega, dobila še na nepremičninskem trgu. Po drugi strani so razlogi za spremenljivost cene zlata tudi poizkusi ameriške centralne banke, da z likvidnostnimi injekcijami osveži gospodarstvo in poveča zaupanje v trg ter da z znižanjem obrestne mere okrepi ameriški dolar. Ameriška centralna banka je v zadnjem letu znižala obrestno mero z 4,75% na 2,25% (18. septembra, 31. oktobra, 11. decembra, 22. januarja, 30. januarja ter 17. marca 2008). Vsakokratno znižanje obrestne mere je rezultiralo v okrepitvi dolarja ter v padcu cene zlata, pa čeprav le za kratek čas.

Povprečna borzna cena zlata je junija 2007 po pričakovanjih – rahlo nižja raven prejšnjih mesecev – znašala 655,49 USD za troy unčo. Ta se je z jesenjo potem zvišala na 754,60 USD v mesecu oktobru, novembra pa je presegla 800,00 USD. Novembra in decembra 2007 smo bili priča izredni volatilnosti cene saj je dosegla razpon med najvišjo ter najnižjo ceno v višini več kot 60 USD za unčo (841,10 USD – 8.11.2007 ter 778,85 USD – 19.11.2007).

Pričakovano umiritev rasti cene v januarju 2008 je preprečilo zaostrovanje političnih razmer v Južni Afriki ter atentat na Benazir Bhutto, demokratično usmerjeno premierko Pakistana. Januarja 2008 se je cena zlata povzpela na 889,60 USD in se strmo zviševala do 17. marca, ko je dosegla vrhunec 1.025,00 USD za eno troy unčo. 18. marca letos je ameriška centralna banka (FED) ponovno znižala obrestno mero, na 2,25 %. S tem dnem je začela cena zlata padati. V tem času je tudi IMF objavil možnost prodaje 400 ton zlata. Svoj minimum v tem obdobju je cena zlata dosegla 1. in 2. maja, ko je unča znašala 853,00 USD. V maju je nato cena naraščala in dosegla svoj mesečni maksimum 927,50 USD za unčo 23. maja. Ponovni padec ni bil tako močan in sicer na 883,00 USD 29. maja 2008. Od takrat se cena giblje dokaj umirjeno okoli 890,00 USD za unčo.

Gospodarska kriza, katera se počasi a trdovratno spreminja v vsesplošno in vseobsegajočo ekonomsko depresijo je pred vrati. Nadaljni ukrepi ameriške centralne banke – morebitno povišanje obrestne mere, lahko le v manjši meri preprečijo razvijajočo se inflacijo, katera se – za nekoga presenetljivo, za marsikoga ne – v ZDA poraja ravno zaradi »boomerang« efekta, ki prihaja od nas – namreč iz Evrope. Marsikateri vlagatelj in konec koncev vsak normalen posameznik, seveda z opazovanjem tega tornada, ki s seboj nosi vse na zraku zgrajene gradove, išče nova zavetja, ki so seveda bliže realnim tlom. V ekonomski situaciji te vrste, namreč v obdobjih negotovosti in zatiskanja oči pred resnico, ko človek dejansko več ne ve kam se bo vsa stvar obrnila, je bolje imeti vrabca v roki kot goloba na strehi.

Pričakuje se, da bo cena zlata še cel junij volatilna, kaj pa sledi, bomo videli skozi ukrepe vodilnih svetovnih gospodarstev, kako se bodo le-ta odzvala na SOS klice ekonomije, saj bo za umiritev te krize potrebno veliko boljše in tesnejše (tako ekonomsko kot tudi politično) sodelovanje pri reševanju nastalih in na novo nastajajočih ekonomskih prepadov. Od tega je namreč odvisna naša prihodnost. V kolikšni meri pa bo to svetovnim voditeljem uspevalo, bomo občutili na lastni koži.

Ana Savič, univ.dipl.ekon.
Finančna svetovalka