Investiranje v staro zlato, Gorazd Vidmar

Vse večje povpraševanje po investicijskem zlatu

Finančne institucije in posledično naložbe v različne vrednostne papirje uživajo med vlagatelji vse manj zaupanja saj so zadnji stečaji velikih bank imetnike papirnih finančnih instrumentov spravili ob zajeten kup premoženja. Investiranje v vrednostne papirje temelji na obljubi, da bo izdajatelj ali nekdo drug tak papir nekoč odkupil. Če gre banka v stečaj, postane omenjena obljuba razpredmetna, tak vrednostni papir pa brez vrednosti.

Fizično zlato je investicija, ki ni hkrati tudi obveznost nekoga drugega. To pomeni, da ne temelji na obljubi, da nam bo nekdo nekoč v bodočnosti nekaj plačali. Zlato je investicija, katere vrednost je vsebovana v sami sebi, to je v konkretni masi zlata. Zato imetnik fizičnega zlata ni odvisen niti od finančnih ustanov, niti od borznega posrednika, niti od banke in konec koncev niti od države. Ko se pokaže potreba, svoje zlato po trenutni borzni ceni proda kjerkoli na svetu za katerokoli valuto.

Konec leta 2008, ko se je finančna kriza začela poglabljati, je povpraševanje po investicijskem zlatu daleč preseglo proizvodne zmogljivosti večine kovnic po svetu. Kar nekaj investicijskih produktov je bilo razprodanih daleč v naprej, na primer ameriški Buffalo, južnoafriški Krugerrand ali kanadski Maple leaf. Vse napovedi govorijo o tem, da se bo v prihodnjih mesecih finančna kriza samo še poglabljala, kar bo povečalo povpraševanje po fizičnem zlatu in posledično pognalo cene navzgor. Zlata mrzlica utegne počasnejše in previdnejše vlagatelje prehiteti, in ko se bodo končno namenili kupiti nekaj fizičnega zlata, bodo morda razočarani ugotovili, da so določeni produkti že pošli.

Tudi stari kovanci so investicijsko zlato

Investicijsko zlato niso le novi kovanci, ploščice ali ingoti iz čistega zlata, temveč tudi kovanci iz vsaj 90 odstotkov zlata, ki so bili kovani po letu 1800 in so bili v državi izdajateljici redno plačilno sredstvo. Večinoma so se zlatniki kovali v milijonih primerkov letno, zato jih je še danes na voljo v količinah, ki so povsem primerljive količinam novo kovanih produktov. Ceno takega kovanca določa vsebnost čistega zlata, tako kot to velja za vse oblike investicijskega zlata.

Stari zlatniki so bistveno bolj razširjeni, kot bi si nepoučeni lahko mislil. Ker se z njimi trguje širom po svetu že stoletja, jih najdemo ne samo v bankah ali trgovinah z investicijskim zlatom, temveč tudi pri zlatarjih, numizmatičnih trgovinah, starinarnicah in spletnih trgovinah. Torej sta tako nakup kot tudi prodaja mogoča na veliko različnih mestih, kar pomeni veliko likvidnost in s tem enostavnost trgovanja.

Vrednost starega kovanca ni samo v zlatu

V primerjavi z ostalim investicijskim zlatom so stari zlatniki še na en način zelo posebni: kljub milijonskim nakladam ostajajo vse redkejši, saj se jih leto za letom nekaj izgubi ali pretopi ter ponovno uporabi za nakit ali kaj drugega. Zato starim zlatnikom vsled vse večje redkosti s časom še dodatno raste cena in pribitek na redkost za nekatere dobro ohranjene kovance znaša lahko tudi preko 100 odstotkov cene vsebovanega zlata.

Primer povečane cene zaradi redkosti so ruski zlatniki s konca 19. in začetka 20. stoletja s podobo carja Nikolaja ter še nekoliko starejši s podobo njegovega očeta Aleksandra. Zelo cenjeni so tudi srbski kovanci s podobo Milana Obrenoviča in kasneje kovani jugoslovanki zlatniki s podobo kralja Aleksandra. Dodatno vrednost na redkost moramo plačati tudi za nekatere izdaje Napoleona ali Ludvika XVIII. Omenjena dejstva utegnejo biti zanimiva predvsem za vlagatelje, ki žele svoje zlato za zelo dolgo obdobje obdržati v družinski zakladnici in ga morda celo zapustiti prihodnjim
rodovom.

Kako ravnati s starim kovancem

Star kovanec ima v primerjavi z novim nekoliko manj sijaja, največkrat pa mu je zob časa pustil prenekatero prasko, udarnino ali madež. Predvsem je pomembno, da madežev ne poskušamo očistiti, saj s tem kovanec lahko poškodujemo in mu zmanjšamo vrednost. Ne smemo pozabiti, da je zlato kovina, ki je mehka in razmeroma neodporna proti praskanju, zato vsako čiščenje, poliranje ali drgnjenje pusti na površini nepopravljive posledice. Če je kovanec zelo obrabljen, poln prask ali poškodovan z udarcem, bo kljub starosti njegova cena vedno zelo blizu ceni vsebovanega zlata.

Povsem nekaj drugega pa velja za dobro ohranjene stare zlatnike. Ker je zlatu za večjo mehansko odpornost največkrat dodan baker, takega kovanca nikakor ne smemo prijemati z golimi prsti, saj vselej prisotne kisline in maščobe na prstih lahko reagirajo z vsebovanim bakrom in za vekomaj uničijo sicer odlično ohranjeni kovanec.

Svoje zlatnike najbolje zaščitimo, če jih vsakega posebej vstavimo v plastične ovojnice, ki jih dobimo v nekaterih papirnicah ali numizmatičnih trgovinah. Če gre za veliko število enakih primerkov, lahko iz 20 do 50 kovancev naredimo zvitek, ki ga čim tesneje zavijemo v papir ali drugo primerno zaščitno folijo in s tem preprečimo poškodbe, ki bi lahko nastale vsled medsebojnih udarcev ali drgnjenja.

Gorazd Vidmar