Južnoafriški krugerrand – prvi zlati naložbeni kovanec

Krugerand je južnoafriški zlati kovanec, prvič kovan leta 1967, z namenom podpore južnoafriškemu trgu zlata. Kovanci uživajo status zakonitega plačilnega sredstva v Južni Afriki čeprav dejansko niso namenjeni temu, da bi se uporabljali kot valuta, zaradi česar je obravnavan kot svetovni kovanec – medalja.

Krugerand je bil prvi »bullion« kovanec, vrednoten po tržni vrednosti vsebovanega zlata. Za primerjavo, zgodnejši zlati kovanci so imeli označeno nominalno vrednost, ki pa se je lahko v celoti razlikovala od tržne vrednosti. Krugerand je tako postal prvi kovanec, ki je vseboval natanko eno unčo čistega zlata. Namen kovanca, že od nastanka je, da ponuja možnost privatne lastnine zlata. S tem, da je krugerand postal zakonito plačilno sredstvo, so ga lahko posedovali tudi državljani ZDA, kateri so v tistem času imeli prepoved privatnega lastništva »bullion« zlata, vendar dovoljeno lastništvo tujih kovancev.

Izvorno so bili krugerandi prodani do pet odstotkov nad tržno vrednostjo zlata in le v eni velikosti, vsebujoč eno troy unčo zlata. Danes so krugerandi dosegljivi v več velikostih ter po privlačnih premijah. Ker je krugerand kovan iz zlata čistine 91,67% (ekvivalent 22 karatnemu zlatu), je dejanska teža unčnega krugeranda 1.0909 unče (33,93 g). Preostali del krugerandove mase je sestavljen iz bakra (2,826 grama), zaradi česar je bolj oranžne barve od ostalih zlatih naložbenih kovancev te čistine, ki pa vsebujejo srebro. Mešanice naredijo kovance trše in vzdržljivejše tako, da z rokovanjem ne dobijo prask in vdrtin. V 1980-ih letih so začeli kovati kovance tudi manjših velikosti, polovico, četrtino in desetino kovanca z namenom, da bi bili dosegljivi tudi manjšim investitorjem. Skupno je bilo prodanih 54,4 milijona kovancev. Do danes je bilo prodanega približno 46 milijonov unč zlata samo v krugerandih.

Krugerand je ime dobil po Paulu Krugerju (Stephanus Johannes Paulus Kruger 1825 – 1904), imenovanemu tudi »Oom Paul« – afriško »Stric Paul«, borcu za svobodno južnoafriško republiko in petemu in zadnjemu predsedniku stare Južno Afriške Republike in je upodobljen na prvi strani kovanca. Na drugi strani je upodobljena divja koza (springbok antelope – afriško: spring = skok, bok = antilopa, jelen, koza), en izmed državnih simbolov Južne Afrike.

Uspeh krugeranda je bil povod, da so tudi druge države začele proizvajati zlate naložbene kovance s svojimi simboli, kot so na primer kanadski javorjev list od leta 1979, avstralski kenguru od leta 1981 in ameriški orel od leta 1986.

V prodaji so tudi posebne izdaje krugerandov, v tako imenovani proof izvedbi. Te izdaje so prestižne in omejene. Tako na primer, »Krugerrand Prestige Set« vsebuje kovance vseh štirih velikosti s certifikatom avtentičnosti južnoafriške kovnice, v lični škatlici iz afriškega lesa, imenovanega »Kiaat«. Teh setov je bilo narejenih le 700. Vsak set je tudi individualno oštevilčen.

Južnoafriški krugerand je kljub nižji čistini še vedno najpogostejši kovanec, najbolj prodajan ter najbolj cenjen kovanec na svetu.

Avtor: Ana Savič, univ.dipl.ekon.