KAKŠNA BO CENA ZLATA; gostujoči komentar

Objavljamo nov gostujoči komentar v seriji komentarjev objavljenih od marca leta 2010. Glede na vaš odziv, dragi bralci, gre za bolj brane članke na naših spletnih straneh.

Po več kot 10 letih od zadnje objave člankov o razlogih za nakup zlata in predvidenih cenovnih gibanjih na tem področju so nastopile okoliščine, ki narekujejo ponovno objavo članka na to temo. Kot dogovorjeno z gospo Ireno Moro, bodo pod tem člankom objavljeni stari članki, da boste lahko našli vzporednice med sedanjim in takratnim časom in si ustvarili svoje mnenje o smiselnosti nakupa zlata.

Kakšne so te okoliščine, gre predvsem za ponovni pojav načrtnih zavajanj prebivalstva v razvitem svetu glede smiselnosti investiranja v zlato.

Pred nekaj meseci sem si na YouTube ogledal posnetek, kjer Warren Buffett predava na neki univerzi v ZDA, glede na starost prisotnih študentov predvidevam, da je šlo za doktorski študij. Predaval je, kot po navadi, o investiranju in bogatenju.

Klasična ekonomska šola svobodne družbe, ker je kapital lahko dostopen in je poceni, in v kateri se služi bogastvo, ne z delom, temveč s kapitalom (tudi drugje v resnici ni nič drugače, samo pojavne oblike so druge in trg ni svobodno dostopen vsem).

Predavatelj je tako propagiral investiranje v delnice, vlaganje na borzne trge, v sklade, grozeče omenjal, kaj se bo zgodilo tistim, ki tega ne bodo počeli in podobno (palca beraška in prazen bokal, kot poje stara ljudska pesem), potem pa me je dvoje, kar sem videl in slišal na posnetku, dobesedno vrglo s stola. Ponovil sem si ta del posnetka, ker nisem mogel verjeti, kaj sem slišal in videl.

Prvo me je šokiralo, da je predavatelj popolnoma samozavestno odpredaval, da če bi leta 1920 vložili neko količino dolarjev v zlato, sedaj zanj ne bi dobili niti škatle cigaret, ali nekaj podobno neumnega v tej smeri.

Drugo, kar pa me je šokiralo še bolj, je bilo dejstvo, da so mu študentje, ob tej povsem neresnični in nestrokovni izjavi, pričeli burno ploskati. Bodoči doktorji ekonomije predvidevam.

Imamo torej situacijo, ko vrhunski, odlično plačan predavatelj, govori o zlatu  popolnoma nestrokovno, na drugi strani pa mu študentje povsem nekritično  lahkoverno nasedejo in se s tem povsem zmotnim stališčem celo veselo strinjajo.

Predavatelj seveda ni neuk še manj pa neumen, da bi v to, kar je rekel, verjel. Številke govorijo povsem drugače. Študenti pač so, eno ali drugo, oziroma so produkt neke oblike usmerjenega izobraževanja, ki vzdržuje obstoječi ekonomski sistem, kjer se smetana cedi le na borzah.

To me je napeljalo, da sem začel temu predavatelju slediti tudi na drugih posnetkih, lokacijah in poglej si ga no, v skoraj 100 odstotkih predavanj je moral omeniti, da se zdaj, ko prihaja kriza, v zlato pa res ne splača vlagati, in da bo vrednost zlata padla in da nakup zlata ni pametna naložba.

Me prav zanima, koliko zlata ima on zase nakupljenega, če ga seveda ima? Če ga je imel Charlie Chaplin ob smrti v zapuščini preko 600 kg, ga ima ta stari lisjak verjetno najmanj 6000 kg.

Stvar postane seveda jasna takoj, ko začneš slediti denarju. Njegovo bogastvo so skladi, denar na borzah. Denar vlagajo običajni ljudje in inštitucije. Borze so začele sedaj počasi »uhajati« kot balon, sedaj prvotno po malo in negotovo, mojstri pa pričakujejo hud zlom, ne tako hud kot leta 2008, pa vendar (banke so v ZDA zdaj bistveno manj izpostavljene tveganju slabih kreditov kot leta 2008).

Po pravilu in izkušnjah gibanja cen zlata po leto 2008 se denar z borze ob nevarnosti zloma umika v realne dobrine, torej tudi v zlato. Priča smo prehajanju denarja iz ZDA, v zlato, delno tudi v obdelovalno zemljo v Ukrajini, o čemer bom nekaj napisal še na koncu tega članka, in kako bo to vplivalo na ceno zlata.

Tisto, kar ne zgori na borzi, gre praviloma v zlato.

Verjetno mora Warren Buffett in vsi ostali tovrstni mojstri širiti take informacije, da se v zlato »pa ja ne vlaga«, saj je to »čista izguba«. S tem si podaljšujejo pričetek konca nekega obdobja. Idealne tarče za tako propagando pa so seveda tudi študentje ekonomije.

Verjetno bi jo s tem bolj slabo odnesel, če bi kaj takega rekel študentom na MA-FI, ki bi preverili trditev tako, da bi preprosto vzeli podatek o ceni zlata in ceni dobrin v letu 1920 in ga primerjali z isto ceno istih dobrin in zlata v letu 2022.

Zanimivost: iz bankovca je razvidno, da je bila leta 1922 unča zlata 20 ameriških dolarjev, danes je unča zlata 1.800 €
Foto vir: Wikimedia

Stvar se je nato začela odvijati sama po sebi, tako kot vedno. Nekaj dni po tem ogledu prvega videa mi znanec, ki je investiral 1.000 € v eno od kriptovalut, dosegel  vrednost 200.000 €, takrat odklonil misel, da bi dobiček vnovčil in kupil zlato, zdaj pa mu je vrednost padla nazaj na 10.000 €, poslal tabelo in me prosil za mnenje.

V tabeli so bili podatki o povečanju vrednosti delnic v zadnjih 10 letih, predvsem  vrhunskih svetovnih IT podjetij, in tudi povečanje vrednosti zlata v zadnjih 10 letih.

Delnice so narasle od nekaj 50 odstotkov pa do nekaj čez 600 odstotkov, za zlato pa je bila označba 9 odstotkov?!

Predlagal sem mu, da naj pogleda na KITCO tabelo, in da gre za verjetno napako.

Po vpogledu v tabelo se je izkazalo, da je povprečna letna rast zlata v dolarjih, zadnjih 10 let, znašala 9 odstotkov na leto. Ne gre torej za 9 odstotno desetletno rast, kot ga je neresnično prikazala ta tabela, temveč za 90 odstotno rast v 10 letih.

Ali je šlo za napako, po moje ne, prej verjetneje za sistemsko zavajanje uporabnikov z netočnimi podatki o gibanju vrednosti zlata. Očitno investiranje v zlato postaja resen problem v borznem svetu.

Nihče, ki se s tem ne ukvarja poklicno ali vsaj ljubiteljsko, teh podatkov, v tovrstnih tabelah, ne gre preveriti in verjame strokovnosti ugledne hiše, ki jih objavlja. Da bi take ugledne inštitucije naredile tako kolosalno napaka slučajno, pač ne gre verjeti.

Sledil sem naprej tovrstnim objavam, in kot rdeča nit, vsi finančni guruji, vse povprek, z dvignjenim kazalcem opozarjajo pred »strašno zmoto« investiranja v zlato.

Mene osebno sicer moti že sam izraz »investiranje« v zlato, ker gre po moje tu zgolj za spreminjane minulega dela v medij, ki zagotavlja nespremenjeno vrednost tega dela v času naprej, da boste torej čez 30 ali 50 let, za svoje delo, za katerega ste kupili zlato, dobili ravno toliko dobrin, kot ste jih lahko kupili pred 30 ali 50 leti, ko te kupili zlato.

Izraz investiranje mi predvsem predstavlja rizično vlaganje denarja z namenom pridobitve dobička, tega pri zlatu pač ni. Ta zagotavlja le obstoj realne vrednosti.

Je že tako, da če investiraš v neko dejavnost, praviloma zaslužijo le tisti, ki to dejavnost omogočijo. S tem mislim na primer izdelovalce strojev, ki jih izvajalec potrebuje pri delu, ali borzne posrednike, lastnike skladov, kamor vlagamo denar.  Predvsem pa novodobne izvoljene fevdalce, ki si davke, ki jih moramo plačevati za nagrado, ker delamo, odmerijo glede na svoje vsakoletne, nove potrebe.  Najemniške vojske pač stanejo, četudi ne izgledajo kot vojaki.

Ko na koncu ugotoviš, koliko ti ostane, če si seveda sploh uspešen ob koncu bilančnega leta, in ko od tega odbiješ davek, in to primerjaš z dvigom cene zlata v enem letu, je hudo. Nobeno delo in investicija v obratna sredstva, statistično gledano, ne prinese tak odstotek dviga vloženega kapitala kot ga prinese zlato. Delati se ne splača več, če moraš delovno mesto seveda ustvariti in vanj investirati.

Glede na navedeno, bi nekoliko pokomentiral moje stare članke, objavljene pred leti, in jih primerjal z današnjo situacijo, potem pa še dodatno omenil mojo prognozo za naprej glede cene zlata.

Za leto 2010 smo navedli, da  je  2009 GFMS ocenil, da je cena zlata 27.000 € za kg previsoka, in da bo padla. Že pred majem 2010 je bilo zlato že po 30.000 €, do konca leta je doseglo ceno 35.000 €, in bi naraslo do 40.000 €, če se ne bi spremenila vrednost dolarja proti evru (4. 1. 2011 je bila cena za nakup kg zlata 34.565 €, in 3. 9. 2011 ob 15.15 uri 42.786 €; to je bilo leto izjemne rasti, kar 23,78 odstotkov).

Strokovni članek enega od naših strokovnih časopisov je le nekaj dni pred objavo mojega članka navedel, da je bila tisto leto rast zlata le 6 odstotna?! Brez komentarja, to niso naključne napake medija.

V članku o napovedi za leto 2013 smo opozorili, da se pojavljajo strokovni članki strokovnjakov, ki opozarjajo, da morajo ljudje prihranke čim prej umakniti iz zlata. Priporočali so, da naj denar preusmerijo v boljše naložbe. Ne vem, ali so verjetno  mislili na Ljubljansko borzo, glede na to da je šlo za domače članke?

V članku smo opozorili, da bolj kot so alarmantni članki in opozorila v njih pred vlaganjem v zlato, bolj kaže na veliko verjetnost dviga cena zlata v bližnji bodočnosti, ali vsaj padec borze. Če bi taki članki izginili iz medijev, bi morda lahko celo razmišljal o resničnem možnem padcu zlata. Od leta 1901 do sedaj se je cena zlatu drastično dvignila le ob invaziji SSSR na Afganistan, potem pa je padlo, a še vedno ostala na višjem nivoju kot pred dvigom.

Glede na poplavo lažnih članov z nasveti in opozorili pred nakupi zlata, torej lahko izkustveno resno štejemo, da se bo cena zlata dvignila.

Ocenjujem pa, da se to ne bo zgodilo tako kmalu. Razloga sta dva. Ameriški dolar se zaradi dviga obrestnih mer FED dviguje v pariteti z drugimi valutami. Izkustveno vemo, da dokler dolar raste, cene zlata ne naraščajo bistveno. Dokler bo dolar rastel, torej bo FED dvigovala obrestno mero, in bistvenih dvigov cen zlata še ne bo. Tako stanje na FED pa verjetno ne bo dolgotrajno.

Cena bakra je letos padla za 11 odstotkov in napovedujejo še 11 odstotni padec. Obstaja sicer korelacija med ceno zlata in bakra, vendar na ceno zlata vpliva več dejavnikov, torej tudi če industrijska rast upada, to ne pomeni, da cena zlata upada, lahko in pogosto pa je tudi ravno obratno.

Ali je torej sedaj pravi trenutek za nakup zlata?

Preden se boste odločili, preberite spodaj objavljene stare članke od 2009 dalje do 2013 leta.

Moje mnenje je, da je sedaj pravi trenutek, saj bo nizka cena zlata v nekem trenutku bistveno skokovito narasla.

V Indiji se terminski posli za zlato že odvijajo tako, da je cena za oktober že +4 odstotkov nad današnjo ceno. Beležijo namreč zelo veliko domače povečanje nakupa zlata na individualni ravni.

Neuradno, v Londonu naj bi v strokovnih krogih krožil podatek, da je sedanja cena za 1g okoli 55 € vsaj za 15 € prenizka glede na realno ceno zlata, kot bi morala biti. Hkrati pa bi tak dvig, na 70 € za gram podrl trg, saj ni moč dostavi prodajalcem  novega zlata, čakalni rok za realizacijo večjih naročil naj bi bil namreč že sedaj kar  30 dni.

Nakup zlata v tem trenutku pomeni nakup zlata po nizki ceni. Samo vprašanje je, kdaj bo cena zlata pričela rasti in se potem dolgo ne bo ustavila.

Vojna v Ukrajini in prepoved prodaje zlata Rusije na trgu, bo seveda konstanta v  dvigu cena zlata. Ta vojna bo trajala dolgo časa in bo Rusijo finančno izčrpala.

Vojna v Vietnamu je trajala 7 let, in ZDA je izgubila okoli 38.000 vojakov, kar ni niti polovica tega, kaj je do sedaj izgubila Rusija.Ta vojna je v 70 letih tako finančno izčrpala Ameriko, da je dolar odvezala od zlatega standarda.

Nihče jih ne bo izpustil iz takega stanja, EU mora sedaj kupovati energente tudi od ZDA, tako postaja od njih vedno bolj ekonomsko, politično in vojaško odvisna,   prodaja boljšega orožja Ukrajini, kot ga ima Rusija, prinaša velike dobičke, denar pa se sedaj vlaga tudi v plodno zemljo v Ukrajini.

Stanje je za močnejšega idealno in te vojne ne bo pustil končati, dlje kot traja boljše je zanj.

To vse pa bo tudi eden od razlogov  konstantnega pritiska na dvig vrednosti zlata.

Predviden propad borz, če bo do tega res prišlo, bo seveda še bistveno bolj vplival na ceno zlata.

Še en razlog je zakaj je potrebno kupiti zlato – to je vaša pokojnina.

V enem od člankov (bistvene nevarnosti pri investiranju v zlato) sem na podlagi zgodovinskih podatkov za navedbo virov objavil tabelo o tem, koliko gramov zlata se je dobilo za povprečno neto plačo v RS.

Takole gre:

leto 2006        47,60 g

leto 2007         48,43 g

leto 2008         42,86 g

leto 2009         39,17 g

leto 2010         36,40 g

leto 2011         30,42 g

Za leto 2022 pa je podatek tak:

leto 2022        22,53 g  (cena 1g 55,05 €, plača neto 1.240,35 €)

Trend je seveda padajoč in bo tudi v naprej padajoč. Vsako leto bo vaš zaslužek manjši, torej si boste lahko privoščili manj dobrin. Prej ali slej bo višina bodoče pokojnine padla pod mesečni strošek nujnih življenjskih potrebščin.

Nihče vam ne bo pomagal, nihče ne bo za vas poskrbel, ko boste stari in ne boste nikomur več koristni.

Samo lastni prihranki v zlatu vas bodo zaščitili.

Imate v sefu 100.000 € in je to v letu IX 2005. Takrat je bila cena za 1kg zlata 14.984 €. Za ta denar bi lahko takrat kupili kar 6,673 kg zlata. Pa ga niste, in ste imeli raje denar v sefu. Danes lahko kupite za ta denar le še 1,765 kg zlata (nakupna cena 56.626 € za kg).

V letu 2005 bi si lahko za 100.000 €  kupil dobro stanovanje, danes pa niti garsonjere ne več. Če bi takrat kupil zlato in ga danes prodali (prodajna cena 55.057,20 € za kg) bi zanj dobil 367,396, 69 €, torej zopet dobro stanovanje.

Ugibajte, kdo vam je v vmesnem času ukradel 5 kg zlata.

Če ne veste odgovora, si preberite spodnje članke in vse vam bo postalo jasno.

Odločitev ali boste kupili zlato ali ne, pa je povsem vaša.

Le približno 6 odstotkov prebivalstva spreminja svoje minulo delo v zlato. Katar je letos kupil več kot 15 ton novega zlata.

Razmislite.

Lepo vas pozdravljam in vam želim lepo bodočnost.

 

(gostujoči avtor, odvetnik in strokovnjak za finance)

Komentar je avtorsko delo in ne izraža mnenja družbe Moro.

Pretekli komentarji avtorja:

ZLATO V LETU 2013, 25. september 2012

GOSPODARSKA RAST IN CENA ZLATA V LETU 2012, 26. januar 2012

ANALIZA TRGA INVESTICIJ IN PRIHODNOST ZLATA,8. september 2011

PREDVIDENO (U)GIBANJE CENE ZLATA V LETU 2011,26. januar 2011

VEČJA KOT JE KRIZA, VIŠJE SO CENE ZLATA, 10. maj 2010

CENA KG ZLATA BO 30.000 €, 3. marec 2010