Naložbe v zlato in inflacija

Svetovna monetarna ekspanzija in bančno posojanje sta povzročila dodaten pritisk na inflacijo. Poleg tega so se nedavna povišanja obrestnih mer v ZDA in po svetu povišala le do stopnje, ki je rahlo nižja od realne inflacijske stopnje. To pomeni, da v primeru, da trenutne obrestne mere ostanejo nespremenjene, trenutna stopnja dolgoročno ne bo upočasnila inflacije.

Da inflacija ne bi postala prevelik problem bi bilo potrebnih nekaj ukrepov, kot so višje obrestne mere na svetovni ravni in boljši tržni odnosi med državami, da bi se vzpodbudila prosta menjava, kar bi ohranjalo cene na nižji ravni.

Čeprav so višje obrestne mere izvedljive je zelo malo verjetno, da se bo to tudi zgodilo predvsem zaradi političnih pritiskov, saj imajo višje obrestne mere neželene učinke podcenjevanja potrošnikove porabe in posledično nenaklonjenih volivcev. Zato politiki pritiskajo na centralne banke naj ne povišujejo obrestnih mer do mere, ki bi bila potrebna za zaustavitev inflacije.

Mnogo ljudi v času inflacije izgublja zaupanje v valute in investira v zlato. Zlato je znano kot hranilec vrednosti in je odlična zaščita proti inflaciji. Predstavlja namreč mednarodno vrednost, ki jo je lahko nadzirati, je trajno, predstavlja zaščito pred razvrednotenjem nacionalne valute, zaščito pred dolgoročno inflacijo in pred močnim padcem cen delnic in obveznic. V času inflacije ljudje investirajo tudi v delnice, trajne dobrine in nepremičnine. Pri delnicah je pomembno, da je stopnja rasti denarnih sredstev vloženih v delnice višja od inflacijske stopnje, pri trajnih dobrinah in nepremičninah pa mora biti strošek izposoje denarnih sredstev za nakup nepremičnine ali dobrine nižji od inflacije.

7. avgust 2006, Ana Savič, univ. dipl. ekon.