Levo – akcijska ponudba
Na srebrniku je snežni kristal z modro sredico, na hrbtni strani pa snežna princesa s krono in plaščem, okrašenim s snežnimi kristali.
Cena: 75,00 €
Na srebrniku je snežni kristal z modro sredico, na hrbtni strani pa snežna princesa s krono in plaščem, okrašenim s snežnimi kristali.
Cena: 75,00 €
Kovanci preteklega obdobja, ki so kovani na novo in imajo enake žige na sprednji in hrbtni strani kovanca, kot so jih imeli, ko so bili v obtoku, so tako imenovani pokovi. Navadno se od originala razlikujejo le po letnici izdaje. Nekatere države izdajajo pokove z drugo letnico, kot so jo imeli obtočni zlatniki.
Zlatnik, ki je bil nekoč plačilno sredstvo, je postal naložbeni zlati kovanec, s katerim se zdaj meri vrednost denarja – je hranilec vrednosti.
Pokovi se ne razlikujejo od tečajnih zlatih kovancev in so kovani z zadnjo letnico izdaje. Avstrijska državna kovnica je pokove kovala med obema vojnama in po letu 1951, ter jih kuje še danes.
V Sloveniji so najbolj razširjeni pokovi zlatnikov, ki jih kuje znana avstrijska državna kovnica Münze Österreich z Dunaja. Najbolj znan pokov je štirikatni dukat z letnico 1915.
Pokovi goldinarjev
Goldinar je novčna enota, ki je označevala vrsto kovancev. To je bil zlati kovanec, ki je ime dobil po nemškem prevodu latinskega imena Aureus in je bil vrstnik florina (Firence) in dukata (Benetke). V 16. stoletju so začeli kovati goldinarju enakovreden srebrni kovanec. Denarni sistem se je z leti spreminjal in v času Avstro-Ogrske je bil srebrni goldinar, vreden 100 krajcarjev. Zanimivo je, da je Jakob Aljaž za pet goldinarjev kupil vrh Triglava in Kredarico in ju tako v tedanji Avstro-Ogrski ohranil Slovencem.
Zlata kovanca, ki ju je Avstro-Ogrska uporabljala za trgovanje z državami Latinske denarne unije, kujejo z letnico 1892 in čistino 900/1000 Au.
Pokovi enkratnih in štirikratnih dukatov
Vsi novejši kovanci imajo prvotni motiv iz leta 1872 in vtisnjeno zadnje leto kovanja 1915. Čistina zlata je 986/1000. Na območju nekdanje Avstro-Ogrske so ti kovanci, v žargonu imenovani tudi cekini, med najbolj prodajanimi v Sloveniji.
Pokovi zlatnikov kronske veljave
Avstrijska državna kovnica Münze Österreich kuje 10-kronske zlate kovance z letnico 1912 in 20- ter 100-kronske zlate kovance z letnico 1915. S tem so nekdaj precej redki kovanci postali povsem običajni zlatniki. Kovanci so čistine 900/1000 Au.
© Moro & Kunst 2024
Naša spletna stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje. Informacije - piškotki, so shranjeni v vašem brskalniku. Ob obisku naše spletne strani s pomočjo piškotkov npr. ugotovimo kaj vas zanima, kakšen jezik ste izbrali ali pa kaj vse imate v nakupovalni košarici. Piškotki v nobenem primeru ne morejo poškodovati vašega računalnika ali pa nam omogočiti osebno prepoznavo obiskovalcev.
Nujno potrebni piškotki bi naj bili omogočeni ves čas. Brez njih ne moremo zagotavljati pravilnega prikaza in delovanja naše spletne strani.
Če teh piškotkov ne omogočite, boste ob vsakem obisku naše spletne strani soočeni s ponovno izbiro nastavitev piškotkov.
To so običajno piškotki, ki skrbijo za anonimno spremljanja obiskov na naši spletni strani. Na ta način ugotavljamo katere vsebine še posebej zanimajo naše obiskovalce in podobno.
Prosimo omogočite nujno potrebne piškotke, da si bomo lahko zapomnili vašo izbiro nastavitev.
Več podatkov o zasebnosti na naši spletni strani.