Naložbene teme v letu 2006

Pozor: za večino finančnih trgov je bilo začetno desetdnevno obdobje letošnjega leta zelo dobro. Izjema sta bila devizni trg za ameriški dolar in ameriški trg obveznic. Po obdobju močne likvidnosti Dr. Faber pričakuje korekcijo, ki lahko traja tudi v februarju.

Dr. Faberja najbolj preseneča trenutna investicijska klima, v kateri večina investitorjev verjame v nadaljevanje bikovskega trenda. Vlagatelji na delniških trgih verjamejo v nadaljnjo rast delnic po svetu. Predvidevanja o nadaljnjem zviševanju cen surovin podpirajo bikovski trend na blagovnih borzah. Vlagatelji v obveznice pa so prepričani v zniževanje obrestnih mer, ker ni nobenih znamenj izbruha deflacije.

Pričakovanja o nadaljnji rasti finančnega premoženja pa niso značilna samo za ZDA temveč tudi v drugih državah. Bikovski trend gibanja tečajev je v mnogih državah najbolj izrazit na nepremičninskem trgu in trgu umetnin, kjer so zbiralci umetniških predmetov in zbirk, dragih kamnov, starin, znamk in arhivskih vin na dražbah pripravljeni le-te kupiti po rekordnih cenah. Dvig splošne ravni cen najrazličnejših oblik premoženja, ki traja že nekaj let, se bo nadaljevalo tudi v prihodnje. V primeru znižanja kapitalske vrednosti finančnega premoženja gospodinjstev bi bil likvidnostni učinek na potrošnjo trajnih dobrin zelo močan. Prihajajoči guverner FED-a se pri svoji podpori sproščanju obrestnih mer tega zaveda.

Ameriška gospodarska rast je bila v obdobju 2001-2006 rezultat domnevne ekspanzivne monetarne politike. Izdajanje državnih obveznic, po katerih so večinoma povpraševali tuji investitorji, je pomenilo dvig njihovih tečajnih vrednosti in s tem t.i. inflacijo premoženja. Pri tej inflaciji gre za inercijo, zato jo je težko odpraviti brez žrtev – znižanja gospodarske rasti. Če ameriška centralna banka ni pripravljena tvegati upada BDP, potem je inflacija premoženja oportunitetni strošek, ki je neizogiben. Povečanje dolarskega denarnega obtoka bi za imetnike dolarskih denarnih vlog in imetnike ameriških obveznic s fiksno obrestno mero pomenilo zmanjšanje zaupanja v te naložbe.

Depreciacija dolarja

Z znižanjem FED-ove ključne obrestne mere bi dolar depreciiral napram azijskim valutam, katerih države beležijo plačilnobilančni presežek. To sta npr. Japonska in Singapur. Zapiranje kratkih dolarskih pozicij se odraža tudi v naraščajoči ceni zlata (od imenovanja Bernankeja lani novembra do danes je cena zlata narastla od 470 do 550 dolarjev za unčo).

Obstaja dvom, kako se bo gibala dolgoročna obrestna mera v obdobju daljše podcenjenosti dolarja in šibke gospodarske rasti. Na kratek rok bo FED prav gotovo moral znižati diskontno obrestno mero s katero bi spodbudil investicije. Tečaji obveznic bi se po definiciji morali zvišati, kar bi morali vlagatelji izkoristiti za njihovo prodajo.

Naslednja pomembna naložbena tema so ameriške delnice. Po zlomu NASDAQ-a marca 2000 so najbolje kotirale delnice podjetij z nizko tržno kapitalizacijo. Podjetja z visoko tržno kapitalizacijo so bile primerjalno gledano naložbeno zelo nezanimive. Delnice farmacevtskih podjetij (Pfizer, Schering Plough in Merck) so bile od leta 2001 dalje relativno podcenjene glede na vrednost indeksa S&P 500. Dr. Faber verjame, da bi te delnice v letu 2006 lahko bile dober nakup za portfeljske investitorje.

Zadnja omembe vredna naložba so delnice na azijskih borzah. Leta 2003 je Dr. Faber ocenil nakup indeksnih točk Nikkei kot dobro naložbo. Leta 1989 je dosegel 39.000 točk. Do leta 2003 je njegova vrednost upadla na 8.000 točk. Tokijska borza je v tistem času doživljala precejšnjo naložbeno nenaklonjenost investitorjev. Institucije in posamezniki so večino svojega premoženja držali v denarni obliki kljub dejstvu, da je bila dividendna donosnost višja od donosnosti japonskih dolžniških vrednostnih papirjev. Nikkei danes beleži 100 odstotno rast glede na vrednost v letu 2003.

Dobra »azijska« naložba so bile tudi delnice tajvanskih podjetij. Te delnice so že od leta 1998 dalje močno podcenjene. Njihova dividendna donosnost je dvakrat višja od donosnosti državnih obveznic. Tajvanski borzni indeks je leta 1990 znašal 12.000 točk. Do danes se je njegova vrednost skoraj prepolovila (6.500 točk). Če bi Dow Jones Industrial Average danes imel polovico vrednosti iz leta 1990, bi dosegel 1.200 točk. Iz te primerjave izhajajo tajvanske delnice kot izredna nakupna priložnost.

Prevedeno po Dr. Marc Faber: Investment themes for 2006, 16. januar 2005

Mitja Schreiner