Nestabilnost in inflacija spodbujata nakupe zlata centralnih bank

V letu 2021 so se rezerve zlata centralnih bank povečale za 430 ton in tako dosegle rekordnih 35.600 ton. Zaloge monetarnega zlata se bodo po napovedih letos še povečale. Nakupi monetarnega zlata s strani centralnih bank naraščajo že od leta 2008 oziroma od pojava zadnje finančne krize. V letu 2021 je največ zlata v rezerve dodala tajska centralna banka, in sicer 90,2 toni. V prvem četrtletju letošnjega leta so se rezerve zlata centralnih bank skupno povečale za 270 ton, kar je približno enako kot znaša petletno povprečje nakupov monetarnega zlata v obdobju januar-junij. Nakupi zlata centralnih bank so trenutno večji kot kdajkoli prej kot rezultat nastopa recesije v evroobmočju in ZDA.

V začetku tega leta je organizacija World Gold Council izvedla raziskavo, na osnovi katere je ugotovila, da je gibanje cene zlata v času krize pomemben dejavnik naložbene strategije centralnih bank. V zadnjem letu imajo pri oblikovanju strategije pomembno vlogo tudi inflacija in geopolitična tveganja. Kot kaže bo inflacija na srednji rok ostala na visokem nivoju. Zlato omogoča učinkovito diverzifikacijo monetarnih rezerv in finančno stabilnost bank. Za centralne banke je privlačno tudi ugodno gibanje cene v času negotovosti in volatilnih tržnih razmer.

V času recesije centralne banke kupujejo zlato, da bi zmanjšale ali celo izničile tečajna tveganja. Tveganje devalvacije valut, ki jih imajo centralne banke v monetarnih rezervah, kompenzirajo s povečevanjem deleža zlata v rezervah. Za primer vzemimo Bolivijo, ki je letos najavila pričetek nakupov zlata, izkopanega na domačih tleh (v letu 2021 je domači izkop znašal 46 ton) z namenom, da okrepi in izboljša likvidnost monetarnih rezerv v zahtevnih časih po izbruhu pandemije in vojne v Ukrajini. Bolivija je nazadnje povečala zaloge monetarnega zlata v letu 2013, in sicer za 0,2 tone.

Kot v preteklih letih, lahko v letu 2022 pričakujemo povečanje povpraševanja po zlatu s strani centralnih bank. V prvi polovici letošnjega leta je največji porast rezerv monetarnega zlata zabeležila Turčija, in sicer 63,5 ton. Egipt je v rezerve dodal 44,2 tone zlata, Irak pa 34 ton. Politična in ekonomska nestabilnost bo v drugi polovici tega leta najverjetneje spodbudila dodatne večje nakupe zlata s strani Turčije, Indije in Uzbekistana.

Investicije v ETF, vezane na zlato, so se v avgustu zmanjšale že četrti mesec zapored. V avgustu je neto prodaja dosegla 1,5 milijonov trojskih unč. Napetosti zaradi Ukrajinske vojne so v prvih štirih mesecih tega leta pripomogle k povečanju investicij v omenjene ETF, in sicer za 8 milijonov trojskih unč. Od maja do konca avgusta so se investicije v ETF zmanjšale za 6,8 milijonov trojskih unč na globalni ravni. Trenutno so tako naložbe v ETF, vezane na zlato, za 1,2 milijona trojskih unč nižje kot v začetku tega leta. Na račun poviševanja obrestnih mer s strani Fed (s ciljem znižanja inflacije) in močnega ameriškega dolarja, je cena zlata pod pritiskom. V primeru padca cene zlata pod 1.675 dolarjev za trojsko unčo, bi lahko pričakovali dodatne večje prodaje ETF, vezanih na zlato.

Med aprilom in julijem letos se je izvoz zlatega nakita iz Indije povečal za 4,5 tone, kar je 23 odstotkov v primerjavi z istim obdobjem lani, in dosegel 22,7 ton. Povečanje je rezultat trgovinskega sporazuma med Indijo in Združenimi Arabskimi Emirati, ki je v veljavi od maja letos. Indijsko domače povpraševanje po zlatem nakitu je v letu 2021 znašalo 611 ton in obsega velik del globalnega povpraševanja po zlatu. Izvoz zlatega nakita je prav tako pomemben vidik Indijskega trga zlata že desetletja.

Izgradnja 5G omrežja v Indiji bi lahko znatno povečala povpraševanje po srebru. Do konca leta 2023 naj bi v Indiji namreč zgradili obsežno omrežje 5G, ocena stroška tega projekta znaša 25 milijard ameriških dolarjev. V letu 2021 se je povpraševanje po srebru s strani industrije (elektronika) povečalo za 10 odstotkov na 335 milijonov trojskih unč, kar predstavlja četrtino celotnega povpraševanja po srebru. Zaradi zahtevnih ekonomskih razmer povpraševanje po elektroniki letos nekoliko stagnira, kar pa naj bi se v letu 2023 po mnenju analitikov trga spremenilo in povpraševanje po srebru naj bi se ponovno povečalo. Stagnacija povpraševanja po srebru v industriji in prodaje ETF, vezanih na srebro, so med drugim povzročili padec cene srebra v tem letu. Od januarja do avgusta letos so investicije v ETF, vezane na srebro, padle za 113 milijonov trojskih unč in dosegle 761 milijonov. Samo v avgustu je bilo prodanih za 19 miljonov trojskih unč ETF na srebro. Velike prodaje srebra in nizka cena bi lahko kratkoročno privabili nove investicije v srebro na finančnih trgih, vključno s COMEX.

Manjši izkop platine v Južni Afriki bo očitno nekoliko nadoknadilo rudarsko podjetje Northam Platinum, saj je z razširitvijo proizvodnje izboljšalo postopke rafinacije in s tem povečalo količino proizvodnje. Globalni izkop platine naj bi letos dosegel 5,9 milijonov trojskih unč, kar je dobre 4 odstotke manj kot prejšnje leto. Padec v količini izkopa je rezultat številnih operacijskih izzivov, s katerimi se soočajo rudarska podjetja v Južni Afriki. Količina izkopa podjetja Impala Platinum naj bi se iz tega in nekaterih drugih razlogov, kot so izpadi električne energije, zmanjšala za 6 odstotkov v zadnjem fiskalnem letu (do 30. junija 2022).

Izkop platine s strani podjetja Anglo American Platinum je v tem letu trpel tudi zaradi neugodnih vremenskih razmer, zaradi česar se je izkop platine zmanjšal za 20 odstotkov v prvi polovici tega leta v primerjavi z istim obdobjem lani. Kljub nižjim količinam izkopa platine v večini rudnikov v Južni Afriki analitiki pričakujejo, da bo trg platine letos v presežku. Presežek ponudbe nad povpraševanjem po platini se bo na kratki do srednji rok odrazil v pritisku na ceno platine. Cena platine je v avgustu padla na najnižji nivo v zadnjih dveh letih, na 821 dolarjev za trojsko unčo.

Tudi rudarsko podjetje Impala Canada, ki proizvaja predvsem paladij, se je v zadnjem letu soočalo z raznimi izzivi pri izkopu, zaradi česar je količina izkopa na letni ravni upadla za 6,4 odstotke. Podjetje je imelo predvsem težave z izpadi električne energije, vremenskimi ujmami, restrikcijami na račun pandemije Covid in pomanjkanjem osebja. Pričakovati je bilo, da bo konec leta trg paladija v rahlem presežku ponudbe nad povpraševanjem. Vendar pa naj bi bila zaradi manjše količine izkopa v Kanadi in Južni Afriki konec leta ponudba paladija približno izenačena s povpraševanjem. Zaradi omejene ponudbe paladija se cena paladija giblje na relativno visokem nivoju, vseeno pa lahko pride do korekcij cene paladija na račun šibkega globalnega gospodarstva. Veliko paladija se uporablja v avtomobilski industriji, kjer se vgrajuje v avtomobilske katalizatorje. Kljub porastu prodaje električnih avtomobilov, povpraševanje po paladiju v industriji še narašča.  V juliju je prodaja električnih avtomobilov v svetu dosegla že 10 odstotkov. Vodilna v prodaji električnih avtomobilov je Kitajska, prodaja alektričnih avtomobilov na Kitajskem je v zadnjem letu narasla za 108 odstotkov.

Vir: Precious Appraisal No. 29, Heraeus