DRUŽBA MORO - mednarodno priznani trgovec z zlatom

Levo – akcijska ponudba

Nesporna ikona mehiške kulture in ena najboljših umetnic 20. stoletja na dvounčnem kovancu iz čistega srebra. Cena: 250 €

Nov slovenski zbirateljski kovanec na voljo od 15. junija

Moro-Zlatnik-Srebrnik-500-Let-Tisk-02
Ob 500. obletnici prvega slovenskega tiskanega besedila je Republika Slovenija izdala nov zbirateljski kovanec. V prodaji je od 15. junija, na voljo pa so zlatnik, srebrnik in 3 evrski dvokovinski kovanec.

Na kovancu je upodobljen faksimile slovenskega besedila z letaka, natisnjenega leta 1515.

500-Let-SLO-Tisk-Besedilo-2015-Au-1 500-Let-SLO-Tisk-Besedilo-2015-Au-2

Zlatnik
Masa kovanca: 7 g
Čistina zlata: 900/1000
Premer: 24 mm
Nominalna vrednost: 100 EUR
Izdano: 1.500 kovancev

500-Let-SLO-Tisk-Besedilo-2015-Ag-1 500-Let-SLO-Tisk-Besedilo-2015-Ag-2

Srebrnik
Masa kovanca: 15 g
Čistina srebra: 925/1000
Premer: 32 mm
Nominalna vrednost: 30 EUR
Izdano: 2.500 kovancev

500-Let-SLO-Tisk-Besedilo-2015-3EUR-1 500-Let-SLO-Tisk-Besedilo-2015-3EUR-2

Dvokovinski kovanec
Masa kovanca: 15 g
Zlitina: jedro 75 Cu 25 Ni kolobar 78 Cu 20 Zn 2 Ni
Premer: 32 milimetrov
Nominalna vrednost: 3 EUR
Izdano: 138.000 kovancev
Avtor dizajna na kovancu je Edi Berk. Nakovali pa so jih v slovaški kovnici Mincovna Kremnica.

O upodobitvi na kovancu so v Narodnem muzeju Slovenije zapisali: “V sredini 15. stoletja so začeli rokopisno literaturo spodrivati prvi tiski, imenovani inkunabule. Na Slovenskem v tem času ni bilo tiskarn, toda v Benetkah sta v tiskarskih delavnicah sodelovala dva rojena Koprčana – Jernej Pelušič in Jernej Budrio, v Padovi pa je deloval pomemben tiskar Matevž Cerdonis iz Slovenj Gradca.

V 16. stoletju so začeli tiskati letake, predhodnike časopisov, s katerimi so prebivalstvo seznanjali o političnih dogajanjih, vladarjih in nenavadnih stvareh iz sveta narave ali človeškega življenja.

Leta 1515 se je začel vseslovenski kmečki upor. Na Dunaju je bil natisnjen letak s pesmijo v nemščini, ki opisuje uporne kmete na Kranjskem in zmago nad njimi. Na njem sta bila v slovenščini zapisana geslo in bojni klic slovenskih upornikov: »Stara prauda« in »Leukhup, leukhup, leukhup, leukhup woga gmaina«, kar je bilo verjetno del puntarske pesmi. To so bile prve natisnjene slovenske besede. Izvod letaka hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani.”