Odziv na članek objavljen v prilogi časopisa DELO

Objavljamo odziv Irene Moro, direktorice družbe Moro & Kunst, na članek z naslovom Zlato – špekulativna naložba, objavljen 26. avgusta v prilogi Svet kapitala, časopisa DELO. Avtor članka je Luka Gubo. Na številne netočnosti v članku so nas opozorile stranke in poslovni partnerji. Odgovora iz časopisne hiše do danes še nismo prejeli.

Delo, priloga Svet kapitala, 26. avgust

Zlato – špekulativna naložba

Cena zlata je na svetovnih borzah od 26. avgusta 2006 do 26. avgusta 2016, natanko v desetletnem obdobju narasla za 143 odstotkov, kar je neobdavčen zaslužek naložbenikov, na osnovi 118. in 119. člena Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1). To pomeni, da je naslov članka Zlato – špekulativna naložba, katerega avtor je finančni strokovnjak, Luka Gubo, zavajajoč za naložbenike, ki se s tovrstno naložbo soočajo. Ravno naložbeniki so tisti, ki me že nekaj mesecev opozarjajo na zelo nestrokovno napisan članek, ki je bil že pred objavo v Delu, priloga Svet kapitala, objavljen v finančni reviji Alfa. To je tudi razlog mojega zapisa, saj se načeloma na tovrstne poljudne članke ne odzivam.

Na osnovi uradnih podatkov, ki jih objavlja Statistični urad Republike Slovenije, je družba Moro v zadnjih desetih letih največja uvoznica investicijskega zlata v Sloveniji. Od leta 2005 do 2015 je Slovenija uvozila skupno 11,1 tono naložbenega zlata v skupni vrednosti 329,6 milijonov EUR (www.stat.si). Trgovci in banke, ki trgujemo z zlatom, imamo odgovornost do te naložbe.

Zelo mi je žal, da se moramo v člankih o zlatu vedno znova soočati z nekaterimi navedbami in neresnicami, ki jih vedno znova povzemajo novinarji v raznih časopisih in revijah. Citiram izjavo avtorja omenjenega članka: »Za mnoge je zlato le špekulativna naložba, pri kateri vlagatelji kupujejo po načelu iskanja večjega bedaka (angl. »greater fool theory«), v upanju torej, da se bo našel kupec, ki bo za zlato pripravljen plačati še višjo ceno.« Avtor ni poučen, da družba Moro & Kunst od leta 2005, ko je prva pričela v Sloveniji trgovati z investicijskim zlatom priznane švicarske kovnice Argor Heraeus in avstrijske Münze Ӧsterreich, na osnovi trenutno veljavne svetovne borzne cene zlata odkupuje investicijsko zlato in ga naložbeniku plača največ v treh delovnih dneh. Torej, avtorjeva izjava ne drži.

V članku avtor navaja, da imajo svetovne centralne banke skupaj v lasti 32.000 ton zlata  oziroma 20 odstotkov vsega zlata na svetu. Pri tem se je potrebno vprašati, zakaj ga pravzaprav centralne banke kopičijo; verjetno ne zato, ker bi bilo zlato ničvredna in špekulativna naložba. Lord Mervyn King, guverner Bank of England (2003-2013), ki ga večkrat srečamo na razpravah v Londonu, pravi, da bo v primeru nepričakovanih političnih dogodkov vsak z veseljem sprejel zlato za plačilo, ki je menjalno sredstvo, zato ni obdavčeno. Avtor članka torej oporeka bivšemu guvernerju Bank of England, namesto, da bi premislil in potrdil, da je zlato hranilec vrednosti in likvidna naložba tudi na državni ravni. Ni slučaj, da je na primer Turčija od leta 2006 iz 116,1 ton monetarnega zlata zaloge povečala na 460,3 tone (WGC) in s tem tudi utrdila politično moč v regiji.

Nekompetentne izjave Luka Gubo v nadaljevanju pisanja krepi s citatom raziskovalnega, nepoznanega novinarja v svetu investicijskega zlata, Campbella Harveya, ki je izjavil: »Zlato lahko pomeni zaščito pred inflacijo le na zares dolgi rok, ki pa je daljši, kot je pričakovana življenjska doba posameznika«. Novinar je v zmoti, prav tako avtor članka, ki navaja, da je potrebno čakati sto ali več let, da bi nas zlato ščitilo pred inflacijo. Za lažje razumevanje vzemimo primer iz Jugoslavije, kjer so moji starši, zaradi inflacije v osemdesetih letih zgubili veliko denarja, ker vrednosti niso mogli zaščititi z zlatom, saj je bil nakup v času komunizma celo prepovedan. Druga največja hiperinflacija v zgodovini je bila v Zimbabveju, v letih 2008 in 2009. S primeroma želim pokazati, da je zlato hranilec vrednosti, dobra naložba tako za državni portfelj kot tudi zasebni.

Avtor se zelo moti pri navedbi, da je nakup fizičnega zlata s stroškovnega vidika najslabši način investiranja v zlato, kar dokazuje, da trgovanja sploh ne pozna. Družba Moro je uradni ponudnik investicijskega zlata v Sloveniji. Tako kot kovnice, članice glavne organizacije v svetu, ki nadzira trgovanje z zlatom, London Bullion Market Association, smo tudi uradni trgovci obvezni upoštevati mednarodna trgovalna pravila. Avtor navaja, da je »spread« 10 odstotkov ali več. Eno od dogovorjenih trgovalnih pravil je tako imenovana razlika med nabavno in prodajno ceno pri zlati palici, mase trojske unče (31,1035g), ki je osnova trgovanja in pri uradnih trgovcih ter poslovnih bankah ne sme presegati šest odstotkov. V družbi Moro ne presega štirih odstotkov. Sorazmerno s tem mora biti pribitek za večje mase zlatih palic nižji. Tako imenovani »spread« je pri kilogramski zlati palici največ dva odstotka. Trgovci in banke kupujemo investicijske zlate palice in kovance pri pooblaščeni kovnici po borzni ceni, ki ji je dodan strošek izdelave palice in manipulativni stroški. Trditev avtorja o 10 odstotnem spreadu izpodbijamo že leta na spletni strani www.moro.si.

V nadaljevanju članka avtor dokazuje, da je zlato nelikvidna naložba, kar ne drži. Družba Moro investicijske zlate palice in kovance menja za denarna sredstva na osnovi tržne cene, cenik se na strani www.moro.si osvežuje vsakih pet minut, zato je trgovanje transparentno. V kolikor družba Moro ne bi bila likvidna, naše poslovanje podpira Münze Ӧsterreich, 800 let stara kovnica z Dunaja. V Sloveniji smo v dobro naložbenikov naše ekskluzivno zastopstvo kovnice Argor Heraeus leta 2007 opustili z namenom, da s švicarskimi zlatimi palicami lahko trgujejo tudi drugi trgovci in banka, vse z namenom likvidnosti in transparentnosti trgovanja vlagateljev.

Tudi v članku objavljena fotografija se ne ujema z mednarodnimi predpisi o označevanju palic in je za naložbenike zavajajoča.

Citat avtorja, »Zlato ni drugo ime za varno naložbo«, ni na mestu. Sprašujem avtorja, zakaj centralne banke povečujejo monetarne zaloge zlata? Zakaj imajo kraljeve družine zaloge zlata? Zakaj se nemška Bundesbanka že nekaj let zavzema, da pridobi nazaj zlato iz ameriške centralne banke? Zlato je varna naložba! Tudi za posameznike, za pokojnino, v to sem prepričana.

Avtor članka pavšalno navaja tudi nekatere naložbe v rudnike zlata pri čemer pravzaprav ne vem, kaj je želel povedati. Denver Gold Group iz ZDA že 30 let organizira v Zürichu v Švici posvetovanja s predstavniki vodilnih v rudnikih zlata, srebra in neposredna posvetovanja z naložbeniki, novinarji, ki lahko pridobijo vse relevantne podatke o možnostih vlaganj. Zato ni nujno, da se pišeš Warren Buffett, kot navaja avtor članka. Kot predstavnica družbe Moro sem edina iz Sloveniji vabljena in prisotna na teh posvetih, prav tako na strokovnih srečanjih LBMA v Londonu. Tako v družbi Moro pridobimo informacije iz prve roke. Pogrešamo vas, finančni svetovalci iz Slovenije.

Naj ob tej priložnosti spomnim, da je družba Moro edina v Sloveniji, ki na strokovni ravni sodeluje z raziskovalci GFMS Thomson Reuters iz Londona in prispeva uradne podatke o gibanjih trga investicijskega zlata.

V sklepnem delu članka avtor poziva naložbenike, da investicijsko zlato kupijo v tujini. Naj  odgovorim, da po dolgoletnih izkušnjah ne samo naših, pač pa tudi kolegov iz Avstrije in Nemčije, zlato kupujejo v tujini večinoma tisti, ki premoženje skrivajo pred davčnimi službami. Nisem povsem prepričana, ali bo nekdo, tudi če kupuje zlato v drugi državi, le-tega lahko tam tudi prodal. Prenos zlata med državami članicami EU in Švico je zakonsko reguliran, kar pomeni, da je posamezniku ob neprijavljenem čezmejnem prenosu lahko zlato tudi odvzeto. Na mestu avtorja bi zelo razmislila o tem, da naložbenike spodbuja k tem dejanjem.

Družba Moro kot uradni dobavitelj investicijskih zlatih palic kovnice Argor Heraeus zagotavlja naložbenikom v Sloveniji najvišji mednarodni standard, transparentnost cene in likvidnost zlatih palic. Kovnica Argor Heraeus in naša družba se zavzemamo, da naložbeniki kupujejo investicijsko zlato v domači državi. V celotni verigi od izkopa zlata do naložbenika smo skupaj s kovnico dolžni upoštevati Zakon o preprečevanju pranja denarja in Conflict free gold standard, ki ga predpisuje OECD. Le tako ima naložbenik varno in likvidno naložbo.

Ali je zlato špekulativna naložba? Vsekakor, v zadnjem času je zlato tudi dobra špekulativna naložba, samo v enem dnevu je zaradi politične nestabilnosti, ko je Velika Britanija izstopila iz EU, cena zlata v ameriških dolarjih narasla za 9 odstotkov, v evrih pa za 11 odstotkov. Tudi te ‘špekulacije’ so neobdavčene, menim, da so lahko tudi naložbeniki o tem seznanjeni. Od lanskega decembra smo zopet v trendu rasti cene zlata.

Na tono rude pridobijo od tri do šest gramov čistega zlata. Če obiščete rudnike, se resnično zavedate vrednosti zlata, predvsem, ko vidite, kakšnim nevarnostim so izpostavljeni rudarji. Zato prosim avtorja članka in urednico priloge Svet kapitala za bolj spoštljiv odnos do zlata kot plemenite kovine in naložbenikov v Sloveniji, ki imajo v portfelju zlato, predvsem pa pričakujem strokovno argumentirane komentarje, ki bodo naložbenikom v korist.

Irena Moro, direktorica družbe Moro & Kunst