Paladij

Kemični element: Pd
Specifična masa: 11,97 g/cm3
Tališče: 1557° C
Vrelišče: 3170° C

Paladij je leta 1803 odkril fizik in kemik William Hyde Wollaston v ostanku raztopine platine in solne kisline, ko je poizkušal izpopolniti tehniko pridobivanja čistih delov platine. Poimenoval ga je po grški boginji modrosti Pallas. Paladij je težji od srebra in lažji od platine ter je svetle, skoraj bele barve.

Skoraj 44 % svetovne proizvodnje paladija izhaja iz Rusije. V letu 2022 so tam izkopali 88 ton paladija, v Južni Afriki 80 ton, Kanadi 15 ton, Zimbabveju 12 ton in v ZDA 11 ton.

Uporaba paladija se je občutno povečala v 70 letih prejšnjega stoletja, ko se je povečalo povpraševanje po katalizatorjih, zaradi novih standardov glede emisije škodljivih plinov v avtomobilski industriji. Zaradi vse strožjih in globaliziranih standardov se je v 90 letih povpraševanje po paladiju eksponentno povečalo. Zaradi svojih specifičnih, fizikalnih lastnosti se paladij uporablja pri izdelavi katalizatorjev, nakita, v zobni tehniki in drugi visoki tehnologiji v zdravstvu.

Oblike paladija za naložbe kapitala so:

• palice mase unče (31,1035g), 50 g, 100 g, 250 g, 500 g in 1000 g, čistine 999,5/1000

• unčni kovanci iz paladija so redki; Kanadski javorjev list, Ameriški orel, Kitajski panda, Ruska balerina, Avstralski emu

Nakup paladija je v Sloveniji po Zakonu o davku na dodano vrednost obdavčen s plačilom DDV.