Srebro

Kemijski simbol: Ag
Gostota: 10,49 g/cm3
Tališče: 961,93° C
Vrelišče: 2212° C

Srebro, latinsko imenovano Argentum, francosko Argent, špansko Plata in italijansko Argento, je srebrno-bela bleščeča kovina, ki od vseh kovin najbolje prevaja toploto in elektriko.

Srebro se v zemeljski skorji nahaja v čisti obliki, znani kot “samorodno srebro”, pogosteje pa se pridobiva kot sekundarna kovina, ki jo najdemo predvsem v kombinaciji z zlatom, bakrom in svincem. V letu 2022 so ga izkopali 25579 ton, največ v Mehiki, Peruju in na Kitajskem. Povpraševanje po srebru v zadnjih nekaj letih presega ponudbo, zato cena temu primerno raste. Mehika je danes edina država na svetu, ki kot plačilno sredstvo uporablja srebrne kovance.

Uporablja se v več različnih industrijskih panogah. Od leta 1813 je dobrodošel tako pri izdelavi filmov, solarne in toplotne tehnike, čiščenju vode kot tudi v farmaciji. Eden najbolj pomembnih potrošnikov srebra je industrija nakita in okrasnih predmetov, kot so jedilni pribor, kovanci, medalje.

Nevidno srebro je transparentno pokrivalo dvojnih termalnih stekel (WTC Ljubljana), ki poleti odbijajo vročino ter pozimi obdržijo notranjo toploto.

Oblike srebra za naložbe so:

• palice mase od 5 g  15000 g ter čistine 999/1000,
• kovanci mase od 15,5518 g (1/2 unče) do 1000 g.

Izdaje svetovnih srebrnih naložbenih BULLION kovancev: DUNAJSKI FILHARMONIKI, KANADSKI JAVORJEV LIST, MEHIŠKI LIBERTAD, AMERIŠKI OREL, KITAJSKI SREBRNI PANDA, AVSTRALSKI KUKABURA, BRITANIJA VELIKE BRITANIJE, LUNIN KOLEDAR, AVSTRALSKI KOALA.

Pri nakupu fizičnega srebra v obliki palic in kovancev se po Zakonu o davku na dodano vrednost v Sloveniji obračuna DDV.