Zlato

Kemijski simbol: Au
Gostota: 19,3 g/cm3
Tališče: 1063° C
Vrelišče: 2966° C

Zlato, latinsko imenovano Aurum, pomeni “svetleči žarek“. Je mehka, rumena in obstojna kovina z visokim sijajem, ki se ne raztaplja niti v kislinah niti bazah ter je od znanih kovin najbolj kovna in raztegljiva. Košček zlata lahko razvaljamo tako tenko, da postane prosojno. Zlato je tudi dober prevodnik toplote in elektrike in zaradi svoje visoke gostote med težjimi kovinami (težje od svinca, katerega gostota je 11,34 g/cm3).

Zlato kopljejo v več sto rudnikih na vseh kontinentih, razen na Antarktiki, kjer je rudarjenje prepovedano. Pridobivanje zlata je globalna trgovina, ki deluje na vseh celinah, razen na Antarktiki, zlato pa se pridobiva iz rudnikov zelo različnih vrst in obsegov. Leta 2021 je bila Kitajska največja proizvajalka zlata na svetu in je predstavljala približno 9 odstotkov celotne svetovne proizvodnje.

Globalna proizvodnja zlata iz rudnikov, December 2021 (Vir: Metals Focus; World Gold Council):

Kitajska: 332 t
Ruska Federacija: 330,9 t
Avstralija: 315,1 t
Kanada: 192,9 t 
ZDA: 186,8 t
Gana: 129,2 t
Peru: 127,3 t
Mehika: 124,5 t
Indonezija: 117,5 t
Južna Afrika: 113,6 

Glavna nahajališča zlata so v ZDA, Avstraliji, Južni Afriki, Rusiji in na Kitajskem. Gre za redko plemenito kovino, katere v povprečju pridobijo le 4 do 6 g na tono zlate rude (težje je najti unčo zlata kot pa 5 karatni diamant). Največja gostota zlata v zlati rudi je v Južni Afriki, in sicer tudi 8 do 10 g na tono zlate rude. Največji primerek zlata so našli v Avstraliji leta 1872, mase 285 kg (čiste mase 214 kg). Po raziskavah se kar nekaj zlata nahaja tudi v morjih, vendar pa do zdaj še niso razvili dovolj ekonomske metode za pridobivanje. Naziv najglobljega rudnika na svetu trenutno pripada južnoafriškemu rudniku zlata Mponeng, kjer se dela odvijajo do globine 4000m.

Od vseh mineralov na svetu je zlato med najbolj uporabnimi. Največ se ga porabi za nakit in kot naložbo, v uporabi pa je tudi v elektroniki, zdravstvu, aeronavtiki in steklarstvu.

Čistina zlata se meri v tisočinkah. Pri zlatem nakitu čistino prav tako opisujemo s tisočinkami, po svetu pa so pogosto v rabi tudi karati – K. Za čisto zlato je mera 999,9 tisočink, kar je 24 karatov. 22 karatno zlato pomeni 917 tisočink, to je 22 delov zlata in 2 dela druge kovine (uporaba v zobotehniki), 18 karatov pomeni 750 tisočink, 14 karatov 585 tisočink (najbolj pogosto uporabljeno v nakitu), 8 karatov pa 333 tisočink.

Masa zlata se na mednarodnem tržišču že od nekdaj meri v trojskih unčah. Trojska unča (Troy) je 31,10348079 g, ime pa je dobila po francoskem mestu Troyes, kjer se je v srednjem veku odvijalo letno trgovanje z zlatom, in je bila unča osnovna enota za težo.

Najboljše trenutno razpoložljive ocene kažejo, da je bilo skozi zgodovino izkopanih približno 208.874 ton zlata (do konca leta 2022), od tega sta bili približno dve tretjini izkopani od leta 1950. In ker je zlato praktično neuničljivo, to pomeni, da je v eni od oblik še vedno prisotno na svetu. Če bi vse to zlato združili skupaj, bi dobili kocko iz čistega zlata, s stranico 22 metrov.

Skupne ‘nadzemne’ zaloge zlata / Above-ground Stocks, December 2022 (Vir: Metals Focus, Refinitiv GFMS, US Geological Survey, World Gold Council):

1. Nakit ~95,547 t, 46%
2. Palice in kovanci (vključno z zlatom podprtimi ETF skladi) ~46,517 t, 22%
3. Centralne banke ~35,715 t, 17%
4. Ostalo ~31,096 t, 15%
5. Dokazane rezerve v rudnikih ~52,000 t