Pregled svetovnega trga zlata

Drug za drugim so največje svetovne institucije kot so Freddie Mac, Fannie Mae, Merrill Lynch, AIG Lehman Brothers, in Washington Mutual objavile, da v obstoječih kreditnih pogojih ne morejo poslovati. Evropa na finančne dogodke ni bila imuna in je objavila serijo nelikvidnih bank, tudi Royal Bank of Scotland, nekoč peto najmočnejšo banko v svetu, sedaj v večinski državni lasti.

Naložbeniki so na krizo odreagirali. Denarna sredstva je bilo potrebno spraviti v varen pristan in poiskali so tako imenovano »Safe Haven« naložbo, zlato. Na trgu je v mesecu oktobru pričelo primanjkovati zlatih kovancev in malih naložbenih palic, kar smo občutili tudi v Sloveniji. Hkrati so se po svetu povečale naložbe v tako imenovano »alocirano« zlato, ETF sklade, kot je na primer SPDR®Gold Shares.

Največje vprašanje je, zakaj kljub takemu porastu povpraševanja cena zlatu pada? Vse institucije (med njimi tudi FED) in borzni posredniki so ustvarili pogoje za znižanje vrednosti zlata. S tem želijo naložbenike odvrniti od tovrstnih nakupov in zlato prikazati kot nezanimivo naložbo. Hkrati se je vrednost dolarja v tretjem kvartalu krepila in ustvaril se je pritisk na zlato, zato je cena zlatu in nafti pričela padati. Špekulacije, s tako imenovanimi opcijami, vezane na zlato še posebej znižujejo vrednost rumeni kovini.

Povpraševanje po fizičnem zlatu je preseglo ponudbo, zato se je cena zlatim kovancem in malim palicam povišala glede na borzno ceno. Svetovne kovnice ( kot je kanadska kovnica Royal Canadian Mint), katerih zastopniki smo, s proizvodnjo ne morejo zadostiti niti svojim trgom, zato so praktično vsa kovanja z letnico 2009 za evropski trg ustavljena. V Evropi in v Sloveniji bodo v intervalih iz dunajske kovnice Müenze Österreich na voljo samo še zlati naložbeni kovanci Dunajski filharmoniki, in občasno tudi dukati. Zaradi povečanega povpraševanja bodo v mesecu novembru kovali samo kovance mase 31,1035g (troyaška unča), v mesecu decembru pa manjše enote teh kovancev. To pomeni, da se bodo dobavni roki še podaljšali.

Poročilo IMF

Zadnje poročilo Svetovnega monetarnega sklada (IMF – World Economic Outlook, Oktober 2008) je med drugim objavilo: » … svetovno gospodarstvo doživlja najnevarnejše finančne pretrese, najglobljo finančno krizo po letu 1930.«. Svetovna gospodarska rast se bo iz 5% lanskega leta znižala na 3,9% v tem letu in na 3% v letu 2009. V ZDA se bo v naslednjem letu iz 1,6% znižala na 0,1%. Za države v evro območju IMF napoveduje gospodarsko rast 0,3% za leto 2009.

Centralne banke

Banke podpisnice drugega sporazuma (Central Bank Gold Agreement) so v zadnjem letu, to je od 27. septembra 2007 do 26. septembra 2008 prodale 357,2 ton zlata in ne vseh 500 ton, kot je določeno v sporazumu, sklenjenem leta 1999. Največ zlata je prodala Švica, to je 137 ton, nemška centralna banka je svojemu ministrstvu za finance prodala 6,5 ton za izdelavo kovancev, Francija 106,8 tone, sledi ECB s 72 tonami. Manjšo količino so prodale še Nizozemska in Švedska.