DRUŽBA MORO - mednarodno priznani trgovec z zlatom

Levo – akcijska ponudba

Na srebrniku je snežni kristal z modro sredico, na hrbtni strani pa snežna princesa s krono in plaščem, okrašenim s snežnimi kristali.
Cena: 75,00 €

Pregled trga plemenitih kovin – december 2023

Vir: World Gold Council

V zadnjem mesecu je cena zlata dosegla novo rekordno vrednost, kar pomeni, da je trenutni bikovski trend na trgu zlata v polnem razmahu in bo najverjetneje trajal še nekaj let. Današnji trend rasti, ki se je pričel leta 2015, je glede na gibanje cene zlata zelo podoben tistemu med leti 1969 in 1980 ter med leti 2001 in 2011. V obeh primerih je dolgoročni trend rasti trajal 10 let. Po napovedih avtoric poročila The Aden Forecast naj bi trenutni bikovski trend trajal nekje do leta 2026 ali 2027. 

Med leti 1969 in 1980 je cena zlata zrasla za 2.300 odstotkov, med leti 2001 in 2011 pa za 646 odstotkov. Glede na pretekle stopnje rasti bi v najboljšem primeru cena zlata lahko zrasla v razponu med 6.780 dolarjev in 24.140 dolarjev za trojsko unčo. Sicer je na osnovi preteklega gibanja cene zlata težko napovedati prihodnjo stopnjo rasti, vendar gre za neke bolj ali manj verjetne okvirne vrednosti, ki bi jih cena zlata lahko dosegla v prihodnosti. Naložba v zlato je odlična dolgoročna naložba, kar se je pokazalo že v preteklosti, ko je cena zlata dosegla bistveno višje stopnje rasti kot ostali trgi oziroma znatno nižje stopnje padcev v času finančnih pretresov. V obdobju zadnjega bikovskega trenda med leti 2001 in 2011 je cena zlata največjo stopnjo rasti dosegla po letu 2008, torej v zadnjih treh letih. Glede na podobnost s tem trendom, je zelo verjetno, da bo tudi tokrat tako in bi cena zlata lahko prav v naslednjih 3 letih dosegla še skokovitejšo rast. Obstaja mnogo tehničnih in temeljnih dejavnikov, ki bodo podprle rast cene zlata v prihodnje, v nadaljevanju povzemamo najpomembnejše:

  1. Kopičenje javnega dolga, rastoče obresti za odplačevanje le-tega ter možen pojav nove finančne krize, kar ogroža stabilnost ne le ameriškega temveč globalnega gospodarskega sistema in se kaže v padanju življenjskega standarda.
  2. Povpraševanje centralnih bank po zlatu je največje od leta 1967. Glede na vedno večjo nestabilnost ameriškega gospodarstva in s tem ameriškega dolarja, centralne banke postopno zmanjšujejo dolarske rezerve in povečujejo količino zlata v mednarodnih rezervah, kar jim omogoča večjo stabilnost. 
  3. Globalna negotovost – prav tako kot centralne banke so tudi posamezni naložbeniki zaskrbljeni glede ekonomskega in političnega razpleta v prihodnjih letih, zaradi česar raste povpraševanje po varnih naložbah oz. zlatu in srebru tudi med posamezniki.
  4. Vrednost ameriškega dolarja v zadnjih 50 letih počasi izgublja na vrednosti. Vrednost dolarja in cena zlata se običajno gibljeta v nasprotni smeri, kar se odraža v re-alokaciji naložb iz amerškega dolarja v zlato. Vrednost dolarja bo vsekakor še padla in lahko doseže nove rekordno nizke vrednosti. Naložbeniki želijo zaščiti vrednost svojega premoženja in prihranke preusmerjajo v zlato.
  5. Rast obrestnih mer je dosegla razmah in se bo kot kaže nadaljevala tudi dlje v prihodnosti. Prav tako nam še naprej grozi visoka inflacija, kar vpliva na vse finančne trge in slabi globalno ekonomijo. Podobno se je zgodilo v 70. letih in takrat je cena zlata zrasla za 2.300 odstotkov. Finančna negotovost bo vsekakor spodbudila nakup varnejših naložb in s tem povpraševanje po zlatu. 
  6. Tehnična analiza cene zlata nakazuje na nadaljnjo rast. Dolgoročno dno je namreč za nami in cena zlata ima še veliko potenciala za rast.

Cena zlata je dosegla nov rekord v višini 2.090 dolarjev za trojsko unčo (1.12.2023), nato pa v dveh dneh še zrasla, na 2.150 dolarjev za trojsko unčo. Od novembra lani je cena zlata zrasla za 30 odstotkov, cena srebra pa za približno 43 odstotkov. Avtorici prej omenjenega poročila svetujeta dodatne nakupe naložbenega zlata in srebra, ki naj bodo dolgoročne narave.

Znotraj dolgoročnega trenda se na trgu zlata oblikujejo kratkoročni cikli rasti oziroma padanja. Trenutno je trg zlata v kratkoročni fazi rasti, t.i. rast »A«, ki se je pričela oktobra. Običajno je rast v tej fazi zmerna in glede na to, da je v tej fazi cena zlata dosegla novo rekordno vrednost kaže na morebitne visoko potencialno rast tako v nadaljevanju kratkoročnega cikla rasti »A« , kot tudi kasneje v ciklu rasti »C«, ki sicer velja za najbolj donosno in dolgotrajno fazo rasti v dolgoročnem bikovskem trendu. Vse dokler cena zlata ne pade pod tehnično mejo 1.970 dolarjev za trojsko unčo, ne gre pričakovati zaključka kratkotrajne rasti »A«. 

Podobno kot cena zlata raste tudi cena srebra, le da ta lahko v prihodnje doseže še višje donose kot cena zlata, saj je srebro trenutno močno podcenjeno. Razmerje med povpraševanje in ponudbo na trgu srebra kaže na velik potencial za rast cene v prihodnje in tudi na ugoden trenutek za dolgoročni nakup srebra. Avtorici zgoraj omenjenega poročila poudarjata, da je le vprašanje časa, kdaj bo cena srebra dobila nov zagon za rast, kot je bilo to na primer v 70-ih letih. Takrat je cena srebra dosegla donos v višini več kot 3.000 odstotkov. V obdobju dolgoročne rasti po letu 2000 je cena srebra dosegla rast v višini približno 1.000 odstotkov. Tovrstna rast cene srebra bi se lahko ponovila tudi v trenutnem bikovskem trendu. Predvsem v primeru, da cena srebra preseže 27 in kasneje 28,50 dolarja za trojsko unčo, lahko pričakujemo izjemno donosnost na trgu srebra in cena bi z lahkoto presegla najvišji nivo iz leta 1980 in 2011, tj. 50 dolarjev za trojsko unčo.