Pregled trga plemenitih kovin – februar 2024

Vir: LBMA.org.uk

Gibanje stopnje inflacije posredno ali neposredno vpliva na vse finančne trge. Pred nekaj tedni je ameriška centralna banka Fed napovedala znižanje obrestnih mer, vendar pa ne želi ponoviti napake iz 70. let oz. iz prejšnjega obdobja visoke inflacije. Takrat je Fed prekmalu znižala obrestne mere in posledice so bile izredno neugodne za gospodarstvo. Znižanje obrestnih mer se je odrazilo v še večji rasti inflacije, zaradi česar je morala Fed sprejeti drastične ukrepe in zvišati obrestne mere na približno 20 odstotkov. V današnjih razmerah bi tak ukrep pomenil veliko škodo globalni ekonomiji in globoko recesijo. Hkrati visoka inflacija povzroča podobno veliko škodo gospodarstvu, zaradi česar je Fed v zelo zahtevnem položaju. Avtorici finančnega poročila The Aden Forecast napovedujeta nadaljnjo rast inflacije, kar bo pozitivno vplivalo na cene plemenitih kovin, posebej na ceno zlata in srebra.

Od začetka tega leta je trg plemenitih kovin zabeležil korekcijo na račun rasti vrednosti ameriškega dolarja in obrestnih mer. Kljub rasti dolarja in posledično korekciji se cena zlata trenutno giblje nad 2.000 dolarji za trojsko unčo, kar kaže na stabilnost trga zlata. Od novega leta naprej je dolarska cena zlata padla za 5 odstotkov. Trenutna korekcija, ki jo avtorici prej omenjenega poročila imenujeta kratkoročna korekcija »B«, je običajno zmerna in kratkotrajna. Gledano na dolgi rok je trg zlata v bikovskem trendu.

Povpraševanje po zlatu je veliko, za kar je predvsem zaslužna globalna negotovost v povezavi z geopolitičnimi in ekonomskimi razmerami. Zlato že tisočletja služi kot varno zatočišče, kar v današnjih razmerah vodi v večje nakupe investicijskega zlata, ne le s strani posameznih investitorjev temveč tudi s strani centralnih bank. V zadnjem času izstopa kitajska centralna banka, ki kupuje večje količine monetarnega zlata z namenom, da bi se zaščitila pred deflacijskimi pritiski in nestabilnim delniškim trgom. Gibanje vrednosti na trgu delnic posredno vpliva na trg zlata preko povpraševanja po zlatu.

Vzemimo za primer obdobje med leti 2000 in 2011. Ob zlomu delniškega trga leta 2000 je ogromno naložbenikov svoja sredstva premestilo v investicijsko zlato, kar je povzročilo rast cene zlata. Pričel se je dolgoročni trend rasti na trgu zlata in dolarska cena zlata je med leti 2001 in 2011 zrasla za 633 odstotkov. Rast je bila posebej izrazita od leta 2005 dalje, kar je razvidno iz grafa zgoraj, ta prikazuje gibanje cene zlata v evrih od leta 2000 dalje. Podobna rast ni izključena tudi v prihodnje, sploh v primeru zaostritve geopolitičnih razmer v svetu. Trenutni bikovski trend se je pričel decembra leta 2015 in tako traja približno 8 let. Glede na cikličnost trga zlata, ki vrh doseže na približno 11 let, lahko naslednje rekordne vrednosti zlata pričakujemo nekje med letoma 2026 in 2027. Kakšno relativno rast bo cena zlata dosegla do takrat bo pokazal čas.

Trenutno se cena zlata giblje nekoliko nad 2.000 dolarji za trojsko unčo, kar je nad 23-mesečnih drsečim povprečjem (t.i. spodnja tehnična meja). Korekcija »B« naj bi bila po pričakovanjih analitikov zmerna, torej ne pričakujejo drastičnih nihajev cene navzdol. V skladu s cikličnostjo gibanja cene zlata po zaključku korekcije »B« nastopi rast »C«. To lahko pričakujemo, ko cena zlata preseže zgornjo tehnično mejo, ki se trenutno nahaja pri 2.075 dolarjih za trojsko unčo. Dolgoročno rast cene lahko še naprej pričakujemo tudi na trgu srebra, ki ima svetlo prihodnost na področju tehnologije in zelene energije. Avtorici priporočata dodatne nakupe srebra ob morebitnih korekcijah, naložbe v srebro pa naj bodo dolgoročne narave.