Pregled trga plemenitih kovin – junij 2019

V zadnjem mesecu so na gibanje finančnih trgov imele zelo velik vpliv obrestne mere. Predsednik ZDA, Donald Trump, je v zadnjih tednih večkrat izpostavil, da so obrestne mere previsoke, in da bi morala ameriška centralna banka (Fed) dodatno znižati obrestne mere ter ponovno začeti kupovati obveznice. Guverner, Jerome Powell, dodaja, da bo Fed v prihodnje še naprej vodila monetarno politiko, ki bo omogočala oziroma vzdrževala gospodarsko rast. Tako izjava ameriškega predsednika, kot tudi navedbe guvernerja ameriške centralne banke nakazujeta na dolgoročen trend nizkih obrestnih mer, kar bi lahko pomenilo nadaljnjo rast cene zlata in s časom korekcijo vrednosti ameriškega dolarja. Šibek ameriški dolar je prav tako zelo zaželen scenarij s strani ameriškega predsednika oziroma ZDA nasploh, saj pozitivno vpliva na zunanjo trgovino ZDA.

Poleg obrestnih mer na finančne trge trenutno pomembno vplivajo tudi napetosti pri trgovanju med ZDA in Kitajsko, ki se zaostrujejo. Obe državi namreč vztrajno dvigujeta uvozne tarife, kar bi lahko imelo negativen vpliv na globalno gospodarstvo. Po ocenah Fed je ameriško gospodinjstvo na račun višjih uvoznih dajatev že zdaj oškodovano za 831 ameriških dolarjev na letni ravni. Napetosti se lahko stopnjujejo do te mere, da Kitajska, kot največja proizvajalka redkih kovin in mineralov, prepove izvoz le-teh. Tak ukrep bi negativno vplival na različne industrijske segmente in celotno globalno gospodarstvo.

Poznavalec trga obveznic, Jeffrey Gundlach, je pred kratkim izpostavil, da bi se ZDA v zadnjih petih letih soočale z negativno gospodarsko rastjo, če se istočasno ne bi povečal javni dolg. Gospodarska rast ZDA je pozitivna izključno na račun naraščajočega dolga. Ta že tako predstavlja grožnjo stabilnosti celotnega svetovnega gospodarstva. Globalni dolg trenutno znaša približno 250 bilijonov dolarjev, kar je trikratnik vrednosti globalnega gospodarstva. Svetovno gospodarstvo je zaradi ogromnega in naraščajočega dolga kljub pozitivni gospodarski rasti šibko.

Cena zlata in vrednost dolarja se običajno gibata v nasprotni smeri, vendar je bila dolarska cena zlata v letošnjem letu relativno stabilna oziroma je postopno rasla kljub močnemu dolarju. Podobno se je gibala evrska cena zlata, v nekaterih valutah pa je cena zlata celo dosegla najvišje vrednosti v zadnjih nekaj letih. Analitiki v poročilu The Aden Forecast pojasnjujejo, da je s tem zlato postalo najmočnejša svetovna valuta.

V letošnjem letu se je glede na nestanovitne razmere na finančnih tleh povpraševanje po zlatu znatno povečalo. Centralne banke povečujejo količino zlatih rezerv od leta 1971, v zadnjih letih so močno povečale nakupe monetarnega zlata tudi centralne banke držav v razvoju. Nakupi s strani centralnih bank so v prvem četrtletju tega leta dosegli najvišji nivo v zadnjih šestih letih, poroča World Gold Council. Največjo količino monetarnega zlata imata v lasti ZDA in Nemčija. Kitajska in Rusija sta v zadnjem času postali državi z največjimi nakupi, tako je Rusija trenutno šesta na lestvici po količini monetarnega zlata, sledi ji Kitajska na sedmem mestu. Slednja je v letu 2015 zlate rezerve povečala za 57 odstotkov in od takrat dalje količina kitajskega monetarnega zlata raste. V tem letu je količine zlata povečevala na mesečni ravni, tudi kot rezultat napetosti pri trgovanju z ZDA. Predvsem pa si Kitajska želi zmanjšati odvisnost od ameriškega dolarja. Prav tako povpraševanje po zlatu narašča med posamezniki, ki si želijo neodvisnosti od monetarnega sistema.

Cena zlata je presegla drseče povprečje zadnjih 23 mesecev in tehnično mejo 1.385 dolarjev za trojsko unčo, kar pomeni, da je cena v novem bikovskem trendu. Junijska novica, da bo Fed v prihodnje dodatno zniževala obrestne mere, je povzročila premike na mnogih finančnih trgih in povečala nezaupanje v Fed in druge centralne banke ter v njihovo sposobnost obvladovanja tveganj. Odločitev o nadaljnjem znižanju obrestnih mer je bila rezultat negotovosti v povezavi z napetostmi med ZDA in Kitajsko ter slabših napovedi glede gibanja stopnje inflacije v prihodnje. Mednarodni denarni sklad je medtem korigiral oceno globalne  gospodarske rasti s predhodnih 3,5 na 3,3 odstotka, kar je tudi pripomoglo k rasti cene zlata.

Gibanje cene zlata v zadnjem letu, v ameriških dolarjih / trojsko unčo

Cena zlata je po šestih letih presegla 1.400 dolarjev za trojsko unčo in naj bi po ocenah analitikov še rasla. Pred natanko enim letom je cena zlata znašala 1.245 dolarjev za trojsko unčo, kar pomeni več kot 11 odstotno rast cene v obdobju enega leta, kar prikazuje zgornji graf. Samo v juniju letos je dolarska cena narasla za 5,7 odstotka, evrska cena pa za 4,9 odstotkov, kot je vidno na spodnjem grafu. Zrasle so tudi cene nekaterih drugih plemenitih kovin; dolarska cena srebra je v zadnjih 30 dneh narasla za dobre 3 odstotke, prav tako cena platine. Medtem je cena paladija zrasla za dobrih 15 odstotkov.

Z nadaljnjo rastjo cene lahko pričakujemo dodatno povečanje povpraševanja po zlatu, saj institucionalni in posamezni investitorji pričakujejo globalni premik  v vodenju monetarnih politik, in sicer v smeri nadaljnjega nižanja obrestnih mer in stimulativnih ukrepov. Glede na izjemno nizke obrestne mere, lahko s strani investitorjev pričakujemo tudi premestitev investicij iz obveznic v zlato, ki je tradicionalno najboljša alternativa. Vloga zlata kot varnega zatočišča je ponovno prišla v ospredje upoštevajoč nestabilnost globalnega finančnega sistema, ogromnega globalnega dolga in vodenja ohlapnih monetarnih politik s strani centralnih bank.

Gibanje cene zlata v zadnjih 30 dneh, v evrih / gram

Prevod: Špela Poljak