Pregled trga plemenitih kovin – november 2019

Vira: The Aden Forecast  in WGC

V začetku novembra je bila v ZDA konferenca za vlagatelje, New Orleans Investment Conference, na kateri je bilo večkrat omenjeno, da je na vidiku nova finančna kriza. Govorniki so poudarili, da je postal svetovni dolg prevelik in na tej točki nevzdržen. Ameriška centralna banka (Fed) je gospodarstvo rešila iz zadnje finančne krize na način, da je ustvarila še večji dolg kot v obdobju pred krizo, kar je zaskrbljujoče. Globalna gospodarska rast je šibka kljub mnogim ukrepom centralnih bank za zagon gospodarstva, vključno z nizkimi obrestnimi merami. Finančni sistem je zelo občutljiv in vprašanje je, kaj lahko banke sploh še naredijo v primeru, da bi nastopila nova finančna kriza. Globalno gospodarstvo še nikoli ni vstopilo v recesijo s tako nizkimi obrestnimi merami in napihnjenimi bilancami stanja bank, zato nihče resnično ne ve, kakšne bi bile posledice, in kakšna bi bila potencialna rešitev iz krize.

Zlato ima v mednarodnih rezervah centralnih bank in v portfelju posameznih investitorjev od nekdaj ključno vlogo. Za centralne banke in posameznike je zlato še bolj ključnega pomena v današnjih razmerah, ko je finančni sistem ranljiv, obrestne mere rekordno nizke, geopolitične razmere vprašljive in prihodnost negotova. Prav iz tega razloga je povpraševanje po zlatu ogromno in neprestano raste. Povpraševanje je kljub korekciji cene zlata v zadnjem mesecu ponovno naraslo. Centralna banka Srbije se je pridružila množičnemu nakupovanju zlata s strani bank in v oktobru dodala v rezerve devet ton monetarnega zlata. Rezerve zlata Srbije so se tako povečale za kar 10 odstotkov. Razlog za takšen nakup je bil v želji po večji stabilnosti in varnosti.  Slovenija ima v lasti 3,2 tone zlata oziroma 14,4 odstotkov mednarodnih rezerv.

Ko je leta 2006 cena zlata presegla 700 ameriških dolarjev za trojsko unčo je bila to izjemna novica. Dve leti kasneje je cena zlata dosegla rekordih 1.000 dolarjev za trojsko unčo. Rast se je nadaljevala do leta 2011, ko je cena dosegla vrh – 1.902 dolarja za trojsko unčo. V naslednjih letih je imela cena zlata močno podporo pri 1.536 dolarjev za trojsko unčo, vse dokler se ni v letu 2013 začel medvedji trend. Ta je dosegel dno decembra 2015, padec cene pa se je ustavil nekoliko nad 1.000 dolarji za trojsko unčo, kar je bilo višje od zadnjega vrha v letu 2008. Povedano drugače, dno se je oblikovalo višje od predhodnih vrhov, kar je postavilo trden temelj za prihodnjo rast cene. Pred nekaj meseci je cena zlata presegla tehnično mejo 1.380 dolarjev za trojsko unčo in kmalu zatem ponovno pomembno tehnično mejo 1.536 dolarjev za trojsko unčo (septembra celo 1.560 dolarjev za trojsko unčo). Zdaj se cena zlata giblje nekoliko pod tem nivojem. Novo fazo rasti in morebiti rekordne cene zlata lahko pričakujemo, ko bo cena zlata presegla 1.536 dolarjev za trojsko unčo.

V letu 2019 je cena zlata dosegla najvišji nivo 3. septembra, ko je presegla 45 evrov za gram, kar je predstavljalo 22,9 odstotno rast od začetka leta.  Kot je značilno za trg zlata je rasti sledila korekcija in trenutno se cena giblje okrog 42,7 evra za gram. Kljub temu je cena zlata danes za 17,3 odstotke višja kot je bila ob začetku leta. Spodnja tehnična meja cene zlata je trenutno pri 1.380 dolarjih oziroma 1.330 dolarjih za trojsko unčo. Če cena zlata pade do te meje, bi to pomenilo korekcijo, ki ne bo ogrozila nadaljnje rasti cene zlata oziroma bikovskega trenda.

World Gold Coucil je pred kratkim izvedel mednarodno obširno raziskavo, ki je zajela 18.000 posameznikov s celega sveta, tudi iz ZDA, Kanade, Kitajske, Rusije, Nemčije in Indije. V raziskavo so zajeli posameznike, ki kupujejo zlato (naložbeno zlato in nakit) in tiste, ki ga ne. Rezultati so pokazali, da je 81 odstotkov ljudi mnenja, da je zlato hranilec vrednosti, ki ga je smiselno prenašati na naslednje generacije (na primer v obliki zapuščine), in da  61 odstotkov ljudi bolj zaupa zlatu kot fiat valutam. Raziskava je pokazala še nekaj bolj zanimivega: 38 odstotkov ljudi, ki zlata nikoli niso kupovali, razmišlja o nakupu, kar predstavlja velik potencial za nadaljnji razvoj trga in seveda rast cene v prihodnosti.

Raziskava je med drugim pokazala, da je v letu 2018 povpraševanje posameznikov po zlatu obsegalo kar 75 odstotkov celotnega povpraševanja.  World Gold Council poroča, da je v svetovnem merilu zlato bolj priljubljeno kot nepremičnine, delnice, obveznice in kriptovalute. Skoraj polovica posameznih investitorjev in potrošnikov je vsaj enkrat v življenju kupilo zlato. Na Kitajskem in v Indiji je delež investitorjev v zlato še višji – kar 68 odstotkov Indijcev in 73 odstotkov Kitajcev ima v lasti zlato. Edina naložba, ki v svetovnem merilu prekaša naložbe v zlato so depoziti (75 odstotkov posameznikov) in življenjska zavarovanja (55) , kar prikazuje spodnja slika. V Sloveniji je stanje podobno, daleč največji delež premoženja se nahaja v bančnih depozitih, vendar pa se delež zlata neprestane povečuje glede na podatke Statističnega urada RS o uvozu zlata.

Vir: World Gold Council

Zlato ima pomemben delež v svetovnih naložbah, ker omogoča občutek varnosti. Mnoge empirične študije so dokazale, da je zlato učinkovito zavarovanje pred inflacijo in tečajnimi nihanji, ter da je zlato dolgoročni hranilec vrednosti.

Prevod: Špela Poljak