Pregled trga plemenitih kovin – november 2023

Inflacija se stopnjuje, kar se bo po mnenju avtoric mesečnega finančnega poročila The Aden Forecast nadaljevalo tudi v prihodnjih letih. K naraščanju inflacije bo v veliki meri pripomogel naraščajoč javni dolg svetovnih velesil, predvsem dolg Združenih držav Amerike. Med leti 1900 in 1990 je bil javni dolg ZDA dokaj stabilen in relativno nizek kljub dvema svetovnima vojnama, zlomu finančnih trgov leta 1929, vojnam v Koreji in Vietnamu ter obdobju hiperinflacije v 70. ih letih. Po letu 2000 je začela javna potrošnja ZDA strmo naraščati na račun finančne krize, ki je izbruhnila leta 2008 in pojava pandemije leta 2020. Prav leta 2020 je javna potrošnja ZDA dosegla vrh. Letos je ZDA zabeležila drugo največjo javno potrošnjo od leta 1900, predvsem na račun visokih obrestnih mer ter vojn v Ukrajini in Gazi. Ker so obrestne mere v slabih dveh letih narasle z 0 odstotkov na 5,5 odstotka pomeni, da so stroški obresti za javni dolg narasle za več kot petkrat in zdaj znašajo približno 1 bilijon dolarjev letno, kar je več kot znašajo stroški javne obrambe ali izobraževalne in socialne storitve. Trenutno znaša javni dolg ZDA približno 35 bilijonov ameriških dolarjev in predstavlja resno grožnjo globalnemu gospodarstvu.

Zaradi naraščanja obrestnih mer je pod pritiskom trg obveznic. Zaradi pričakovanega padca vrednosti na delniškem trgu so mnoge centralne banke prenehale kupovati ameriške obveznice oziroma jih prodajajo, s kupnino pa nameravajo kupiti zlato. Kljub temu, da so ameriške obveznice od nekdaj veljale za naložbo z najmanjšim tveganjem, so sedaj centralne banke spremenile strategijo in so še bolj naklonjene naložbenemu zlatu. Povpraševanje po zlatu narašča tako s strani centralnih bank, kot tudi s strani institucionalnih investitorjev in posameznikov. World Gold Council poroča, da ima rastoče povpraševanje po zlatu dva glavna temelja, in sicer: ugodno gibanje vrednosti zlata v času finančnih in političnih kriz ter vlogo zlata kot dolgoročnega hranilca vrednosti. 

Gibanje cene zlata od začetka oktobra 2023 do danes (LBMA popoldanski fiksing), v USD za trojsko unčo (zgornja slika) in EUR za trojsko unčo (spodnja slika)

Vir: LBMA.org.uk

Cena zlata je od 6. oktobra do danes narasla s 1.820 na 2.000 dolarjev za trojsko unčo (LBMA popoldanski fiksing), kar predstavlja porast v višini 10 odstotkov in je predvsem rezultat vojne Izrael-Hamas, ekonomske negotovosti in rastočega povpraševanja po zlatu. Dolgoročno gledano je cena zlata v bikovskem trendu in hkrati tudi v kratkoročnem ciklu rasti, ki mu avtorici prej omenjenega poročila poročila pravita cikel rasti »A«. Temu ciklu sledi kratkoročna korekcija (t.i. korekcija »B«), ki je osnova za dlje trajajočo in najbolj donosno fazo rasti na trgu zlata, ki jo avtorici poimenujeta faza rasti »C«. V tej fazi cena zlata običajno preseže pretekle vrhove in beleži rekordne vrednosti, kot je bilo na primer leta 1980 in leta 2012.

Glede na tehnične analize ima cena v trenutnem ciklu »A« še veliko prostora za rast v kolikor se obdrži nad tehnično mejo 1935 dolarjev za trojsko unčo oziroma preseže in se obdrži nad 2.005 dolarjev za trojsko unčo. Pred natanko enim letom je cena zlata dosegala 1.740 dolarjev za trojsko unčo (LBMA popoldanski fiksing), kar je 15 odstotkov nižje kot danes. 3. novembra 2022 je cena zlata dosegla 7-letno dno (1.630 dolarjev za trojsko unčo), kar je v skladu s cikličnostjo trga zlata, ki dno doseže na približno 7 do 8 let. Trg zlata prav tako običajno doseže vrh na približno 11 let. Odkar se cena zlata prosto giblje je trg zlata zabeležil naslednja obdobja rasti: 1969-1980, 2001-2012 in od decembra 2015 dalje. Trenutni dolgoročni bikovski trend tako traja že približno 8 let in lahko pričakujemo nadaljnjo rast cene zlata tudi v prihodnjih nekaj letih. Nove rekordne vrednosti lahko cena zlata doseže v t.i. fazi rasti »C«, ki naj bi po tehničnih izračunih analitikov nastopila nekje prihodnje leto in se zaključila nekje med leti 2026 in 2027.