Pregled trga plemenitih kovin, september 2014

Spomnimo, da je bil september sezonsko močan mesec za zlato. Da bi bilo tako tudi letos, bi se morala cena zlata povzdigniti nad 1326,6 ameriških dolarjev za trojsko unčo – trenutno je cena za trojsko unčo 1.239 dolarjev.

The Aden Forecast sicer piše, da je le vprašanje časa, kdaj bo cena zlata ponovno rasla. Prvi znak potencialne rasti cene je preskok cene zlata nad 1.295 dolarjev. Sodeč po tehničnih analizah lahko bikovski trend nastopi nad nivojem 1.385 in 1.420 dolarjev za trojsko unčo.

V prvih mesecih leta je bila cena zlata višja na račun geopolitčnih napetosti, nizkih obrestnih mer in šibkega gospodarstva. V zadnjem mesecu je cena zlata malenkost padla. Okrepitev dolarja trenutno potiska ceno zlata navzdol, s tem pa tudi povpraševanje posameznih investitorjev.

Cena paldija je konstantno v trendu rasti od leta 2012. Od januarja je cena paladija poskočila za 22 odstotkov in septembra dosegla najvišjo raven od leta 2001, ko je bila unča 1100 dolarjev. Verjetnost, da cena ponovno doseže ali preseže to raven, je velika.

Tudi cena srebra, ki velikokrat sledi zlatu, je v zadnjem mesecu nekoliko padla. Po ocenah analitikov lahko še nekoliko pade, vendar ima velik potencial za nadaljnjo rast. Preskok cene srebra nad 24,70 dolarjev za trojsko unčo bi pomenil stabilnejšo rast.

Trga delinic in obveznic sta zadnji mesec v porastu, vendar je stabilnost rasti vprašljiva zaradi globalnih konfliktov in ekonomskih negotovosti poroča The Aden Forecast.

–          Stopnjevanje geopolitičnih napetosti in vojnih spopadov lahko povzroči pomembne spremembe na svetovnem finančnem trgu. Pomembno je, da nas negotovost ali strah ne paralizirata v smislu investiranja ter da na trgu reagiramo skladno z aktualnimi dogodki. Naložbe v plemenite kovine so se v obdobjih ekstremnih razmer izkazale za optimalno investicijo.

–          Države po svetu se soočajo z ogromnim dolgom. V ZDA se je državni dolg v zadnjih desetih letih več kot podvojil, poraba pa je še vedno na zgodovinsko najvišji ravni, kar je zelo tvegano in lahko privede do novega finančnega zloma.

–         Okrevanje gospodarstev po začetku svetovne finančne krize v letu 2008 je prepočasno. Okrevanje ameriškega gospodarstva v zadnjih letih je počasneje kot po drugi svetovni vojni. Podobno je na Japonskem in v Evropi, celo na Kitajskem.

–        Pritiski deflacije so vedno večji. V večini članic OECD je stopnja inflacije trenutno pod 1 odstotkom. Centralne banke v boju proti deflaciji znižujejo obrestne mere skoraj do ničle, saj naj bi to podprlo zagon gospodarstev. Trenutno temu ni tako. Obrestne mere osmih evropskih držav so dejansko pod ničlo. Nihče ne ve, kako se bodo omenejene razmere razvile v prihodnje.