Prvi kovanec iz serije Življenje v prazgodovini

Osnovne karakteristike srebrnika TRIAS, ŽIVLJENJE V VODI (2013):
masa kovanca 20 g
masa srebra 18 g
čistina srebra 900/1000
premer 34 mm
nominala 20 evrov
naklada 50.000 kovancev

Kovanec je opremljen s škatlico in oštevilčenim certifikatom, za zbiratelje pa bosta za celotno zbirko na voljo tudi posebni embalaži.

Na sprednji strani kovanca je prikazan amonit – izumrl morski glavonožec (prednik današnjih lignjev, hobotnic in sip), v živi in okameneli obliki z značilno zavito zunanjo lupino. Druga, zadnja stran kovanca prikazuje ihtiozavra in notozavra, ki sta živela v morju, na danes sredozemskem območju.

Ste se kdaj vprašali, kakšna je bila Evropa pred 100 in 200 milijoni let?

Z novo serijo srebrnih kovancev avstrijska kovnica Műnze Ősterreich odkriva pogled v prazgodovino.

Petdelna serija kovancev, ki bo v celoti na voljo do konca leta 2015, bo nastajala v sodelovanju z dunajskim prirodoslovnim muzejem (Naturhistorisches Museum Wien). Kovanci bodo predstavljali evolucijske mejnike petih zaporednih geoloških obdobij, oziroma čas pred 250 milijoni let do sedanjosti: Trias, Jura, Kreda, Terciar, Kvartar.

Še pred manj kot 200 leti so bili ljudje prepričani, da je Zemlja stara le nekaj tisoč let, in da se od svojega nastanka ni veliko spremenila. V začetku 19. stoletja pa so znanstveniki odkrili, da je Zemlja zelo stara. Danes je njena starost ocenjena na več kot štiri in pol milijarde let, od nastanka do danes pa je doživela temeljite spremembe. O prvih štirih milijardah let Zemljinega obstoja vemo bolj malo, ker so iz preprostih organizmov, ki so bili v tem času edina oblika življenja, redkokdaj nastali fosili (Fosili – ohranjeni ostanki in sledovi življenja iz prejšnjih geoloških obdobij). V obdobju pred 570 – 510 milijoni let (kambrij) pa zasledimo nenaden pojav kompleksnih morskih organizmov, zato imamo iz tega obdobja že ohranjenih veliko različnih fosilov.  Od kambrija naprej so v vseh geoloških obdobjih nastajali številni fosili, na podlagi katerih so geologi določili geološko časovno lestvico.

Geološka časovna lestvica predstavlja zgodovino kamnin na Zemlji, razvrščenih po časovnem zaporedju.

Pred približno 250 milijoni let, v triasu, je bilo vse kopno na Zemlji združeno v en sam »superkontinent« Pangea, ocean ali »vsemorje«, ki jo je obkrožal pa se je imenoval Pantalasa.      Tako začetek kot konec tega obdobja sta zaznamovana z velikim izumrtjem živali in rastlin. V začetku triasa je izumrlo več kot 90 odstotkov vseh vrst na Zemlji kar pa je povzročilo veliko pomladitev, ponovno naseljevanje preživelih vrst in razvoj novih, kot so prvi sesalci in dinozavri. Trias je predvsem obdobje plazilcev, ki so bili gospodarji na kopnem, v vodi in v zraku. V rastlinskem svetu prevladujejo zelene alge v morju in iglavci, preslice ter praproti na kopnem. Podnebje v triasu je bilo vroče in suho, podobno razmeram v puščavah.