Simbolni pomen podob na zlatih kovancih – III. del; avtorica Irena Jarc

Objavljamo tretji del nekoliko drugačnega, simbolnega pogleda na kovance –  zlatnikov iz serije Gustav Klimt in njegove ženske – avtorice Irene Jarc, profesorice pedagogike, prevajalke in pisateljice.

Preberite tudi:
Simbolni pomen podob na zlatih kovancih – I. del
Simbolni pomen podob na zlatih kovancih – II. del

Od leta 2012 avstrijska kovnica Münze Ӧsterreich izdaja zlatnike v spomin na suverene in erotične ženske iz zbirke Gustava Klimta. Ko je Klimt sliki Medicine (medicina, leto 1901) in Jurisprudenz (pravna znanost, leto 1903) prvič razstavil sta bili tarči kritike, ker sta z vsebino in sporočilom lomili družbene tabuje ter oporekali tendencam razvoja časa, ki je poskušal dajati idealiziran videz. Sliki sta zato potovali v oskrbo k umetnikovemu prijatelju. Nekaj let pred drugo svetovno vojno sta prešli v last premožne židovske družine. Med vojno je bil njihov grad požgan in zgoreli sta obe sliki. Od Medizin je ohranjena originalna fotografija slike, od Jurisprudenz pa nekoliko slikarjevih skic.

Sliki se s sijajem vračata, vtisnjeni na zlatnikih. Kovanci imajo maso 10,14 g in čistino zlata 986/1000.

Medicine (Higija)

Na kovancu je upodobljena Higija, boginja zdravja in zaščitnica lekarnarjev ter ena od petih hčera grškega boga zdravilstva Asklepija. Pogosto so jo upodabljali že antični umetniki, kot mlado žensko, ki v roki drži čašo z vodo in kačo, ki se ovija okoli nje. Bila je simbol zdravja.

Na platnu jo je Klimt upodobil z oljnimi barvami, oblečeno v vibrirajočo rdečo obleko, prepleteno z bleščečim zlatom. Vrat ima ozaljšan z obilo zlatega okrasja, posutega z dragim kamenjem, okrogle oblike, ki simbolizira večnost. Ob desni strani se vije reka življenja. Levo je obraz ženske, ki nežno naslanja glavo na njena ramena. Higia ima okoli ramen ovito Asklepijevo kačo. Simbolizira dvig življenjskega soka iz korenin v krošnjo drevesa, predstavljena z bujnimi lasmi, ki obdajajo njen obraz. Kača simbolizira dobro in zlo v človeku, posvetno in večno.

Higija v dlani drži čašo z vodo iz reke Lete, ki je ena od rek Hada. Iz nje mora piti vsak, ki želi doseči popolno pozabo tega sveta in prispeti v nesmrtnost. Higija se z odločno neustrašnostjo in ponosnim obličjem nedotakljive boginje približuje ljudem in jim ponuja čašo vode s čarobno močjo. Polzi navzdol preko zlate kače in po mehko padajoči obleki. Slika daje vtis, da boginjo preplavlja notranji ogenj, ki se poraja iz nedotakljivega življenja.

Klimt je v sliki na svojevrsten način prikazal zdravilstvo in nadaljevanje življenja. Na spodnji strani kovanca se nahaja četrta črka slikarjevega priimka, M.

Jurisprudenz (pravna znanost)

Druga stran kovanca je zasnovana po navdihu treh grških boginj Erinij. Bile so hčere Hada in Perzefone, ki sta vladala podzemlju. Namesto las so imele kače. Kaznovale so vse, ki so motili javni red in ustvarjale družbeni mir. Navkljub temu so bile nepriljubljene.

Osrednja tema podobe je človekov navzkrižen konflikt v njegovi notranjosti. V centru kovanca je boginja. Golo telo obdajajo dolgi, bujni lasje. Na njih je stiliziran vrtinčast okras, ki je poznan Klimtov dodatek. Boginja s priprtimi očmi zatopljena zre v svojo notranjost in je popolnoma predana trenutku. Čutne ustnice so rahlo odprte. Z levo roko komaj zakriva oprsje. Čutiti je njeno močno hrepenenje. Ozadje slike na levi strani je gibljivo, kot, da se premika v vetru in vzbuja občutek nestalnosti. Na desni strani stoji Pravica, ena od Erinij, ki je pogost simbol pravne znanosti. Odeta je v dolg plašč, ki ga krasijo spiralni simboli večnosti, manjši kvadrati in drago kamenje. Na njenem zadovoljnem obrazu z zaprtimi očmi, počiva navdih spokojnega razumevanja. Ozadje je obogateno z zlatimi krogi večnosti, kar daje mehak pridih odpuščanja. Boginja v roki drži knjigo z napisom EX.

Motiv je vrisan in okvirjen s kvadratom ter nam daje občutek trdosti, materialne varnosti in stabilnosti.