DRUŽBA MORO - mednarodno priznani trgovec z zlatom

Levo – akcijska ponudba

Nesporna ikona mehiške kulture in ena najboljših umetnic 20. stoletja na dvounčnem kovancu iz čistega srebra. Cena: 250 €

Sprašujete nas

Predvsem je pomembno, da naložbenik kupi likvidno zlato, ki ga lahko proda na osnovi trenutne borzne cene pri uradnih trgovcih kot je družba MORO in v bankah. Svetujemo nakup zlatih palic kovnice Argor Heraeus, Švica (Heraeus, Nemčija), ki kuje tudi zlate palice za kovnico Austrian Mint z Dunaja, s Standardom Good Delivery. Najbolj prodajani izdelki: zlate palice mas 250 g, 100 g, 50 g, 31,1035 g (1 trojska unča), zlati kovanec Dunajski filharmoniki, ki je poleg zlatega dukata na področju EU najbolj likviden.

Trgovanje z naložbenimi kovanci je zakonsko urejeno, in sicer:

 

  • izdajateljica je centralna banka države,
  • je uradno in veljavno plačilno sredstvo, katerega izplačilo jamči država izdajateljica,
  • kuje se na osnovi ponudbe in povpraševanja in nima numizmatične vrednosti,
  • vrednost se določa glede na trenutno borzno ceno,
  • čistina, masa in velikost so preverljivi v uradnih svetovnih katalogih,
  • naložbeniku zagotavlja hitro likvidnost,
  • z naložbenimi kovanci trgujemo uradni trgovci in pooblaščene banke.

Tovrstni kovanci so objavljeni v svetovnih katalogih; kot tudi kovanci, ki jih izda Republika Slovenija. Na Seznamu zlatih kovancev objavljenem v Uradnem listu EU so vse svetovne izdaje kovancev po letu 1800.

Za pokojninsko varčevanje priporočamo nakup zlatih kovancev Dunajski filharmoniki, mase 31,1035 g (1 unča), čistine 999,9/1000, ter zlate palice enake mase. Zlato je v času krize hranilec vrednosti. Prednost tovrstne naložbe je razpoznavnost in hitra likvidnost. Kovanci so izključno naložbeni in nimajo zbirateljske vrednosti. So edini naložbeni kovanci nominirani v evrski valuti.

Srebro je bolj špekulativna naložba. Naložbenik se mora pred nakupom srebra v katerikoli obliki seznaniti s pribitki na borzno ceno. Srebrni kovanci Dunajski filharmoniki imajo vse elemente naložbenega srebra (država izdajateljica, označena nominalna vrednost in čistina srebra 999/1000). So najcenejši srebrni kovanci v Sloveniji, in so likvidni. Nakup srebra priporočamo pravnim osebam (zavezanci za DDV). Srebra kot prve naložbe zaradi previsokih pribitkov na borzno ceno ne priporočamo.

Davčni zavezanec mora postopati v skladu z Zakonom o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 (Uradni list RS, št. 117/06 in 52/07) v primerih, ko pri nabavi oziroma prodaji blaga oziroma storitev nastopa kot davčni zavezanec, torej v okviru svoje dejavnosti. Pravico do odbitka vstopnega davka je zato mogoče priznati le davčnemu zavezancu, ki mu je bil DDV zaračunan v zvezi z nabavami blaga in storitev, ki so mu jih opravili drugi davčni zavezanci kot davčnemu zavezancu, in če je nabavljeno blago oziroma storitve uporabil oziroma jih namerava uporabiti za opravljanje svojih obdavčenih transakcij oziroma zakonsko točno določenih oproščenih transakcij. V primeru, ko davčni zavezanec nabavi blago, za katerega se ne more šteti, da ga opravi v okviru svoje dejavnosti, in zato nima pravice do odbitka vstopnega davka, tudi pri ponovni prodaji tega blaga ne nastopa kot davčni zavezanec in zato obveznost za obračun DDV ne nastane. VEČ … Vir: DURS

Naložbeno zlato je oproščeno plačila DDV. Zlatu je obračunan DDV, ko vrednost presega 80 odstotkov vrednosti zlata na borzi. Zlate medalje se prodajajo z DDV. Prav tako plačate DDV pri nakupu nakita in drugih izdelkov iz zlata.

Izdaja spominske medalje je povezana s posebnim dogodkom, obletnico. Večinoma jo izda zasebno podjetje, centralna ali poslovna banka. Medalja nima označene nominalne vrednosti. To pomeni, da za izplačilo vrednosti le-te naložbenik nima zagotovila. Ob nakupu zlatih medalj izdelanih iz vseh plemenitih kovin tudi v Sloveniji plačate DDV.
Druge izdelke iz plemenitih kovin (srebro, zlato) oziroma tako imenovane medalje ali ploščice, ki jih izdelujejo zasebna podjetja in niso označeni z nominalo tako evropski kot tudi svetovni naložbeni trg ne sprejema, ker so pribitki na dnevno borzno ceno previsoki. Trgovci jih odkupujemo kot vrednost plemenite kovine z odbitki za rafinacijo, medtem ko jih poslovne banke ne odkupujejo.

Priporočamo najem sefa v banki v Sloveniji, s katero poslujete.

Da, pri družbi, ki jo naložbenik dobro pozna in ima zagotovljeno varno spletno povezavo. V nasprotnem primeru nakupe plemenitih kovin preko spleta odsvetujemo, saj naročnik lahko ne prejme željenih izdelkov oziroma masa in čistina ne odgovarjata odtisnjenemu certifikatu na kovancu ali palici. Kupce tovrstni ponudniki privabijo s cenami.

Kliknete na eno izmed povezav za spletni nakup, izberete kategorijo in izdelke, ki jih želite kupiti. V spletni trgovini le še sledite navodilom za nakup. Vsa komunikacija poteka preko varne povezave. Vaši podatki niso izpostavljeni tretjim osebam.

Cenik družbe Moro je povezan s svetovno borzo in se osvežuje na pet minut. Osnova za izračun prodajne cene je trenutna borzna cena, kateri je dodan pribitek: stroški izdelave in varovanega transporta, zavarovanja, provizija kovnice in prodajalca. Palice in kovanci večjih mas imajo najnižje pribitke na borzno ceno.

Trgujemo na osnovi trenutne borzne cene. Naročilo takoj ob potrditvi naložbenika izvedemo v kovnici, in s tem zagotovimo ceno.

Nemalokrat se staršem mladoletnih otrok postavi vprašanje, ali lahko denar, položen na otrokov varčevalni račun, investirajo v naložbeno zlato?

Slovenski Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih določa, da so do otrokove polnoletnosti starši oziroma njegovi zakoniti skrbniki tisti, ki upravljajo z otrokovim premoženjem. Dohodke iz premoženja otrok lahko uporabljajo predvsem za njihovo preživljanje, vzgojo in izobraževanje, v izjemnih primerih pa tudi za nujne potrebe življenjske skupnosti, če sami nimajo dovolj sredstev.

Ob nakupu naložbenega zlata gre v bistvu za obliko varčevanja v otrokovo korist. Zlato je na trgu kot valuta. Pred dvigom otrokovega denarja morajo starši pridobiti pisno privolitev Centra za socialno delo. Šele nato lahko s sredstvi iz premoženja otroka razpolagajo v njegovo korist oziroma kupijo zanj naložbeno zlato.

Tovrstno zlato ima nižjo vrednost od borzne. Razlog so tako stroški predelave kot tudi rafinacija v kovnici. Poškodovani kovanci niso predmet borznega trgovanja in sodijo v kovnico ali k zlatarju za nadaljno predelavo.

Uradna institucija v Sloveniji je Urad RS za meroslovje, Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo.

Podatki so pridobljeni pri Carinski upravi RS.

 

Vsaka fizična oseba, ki vstopa ali izstopa iz EU in ima pri sebi gotovino v vrednosti 10.000 evrov ali več, mora gotovino prijaviti pristojnemu organu države članice, skozi katero vstopa v EU ali iz nje izstopa. Pristojni organ je carinski organ države članice.

Za naložbeno zlato in ostale plemenite kovine pri vstopu oziroma izstopu iz EU ne veljajo določbe Uredbe o kontroli gotovine, vendar pa je za tovrstno blago vseeno potrebna prijava pri carinskem organu, ne glede na vrednost in maso izdelka. Torej, če vas ob prestopu meje carinik vpraša, če imate kaj za prijavit, morate naložbeno zlato prijaviti!

Pri pretoku naložbenega zlata med državami članicami znotraj EU fizična oseba nima nobenih zakonskih obveznosti glede prijave le-tega. Za naložbeno zlato namreč veljajo določbe prostega pretoka blaga znotraj EU. To pa ne pomeni, da so carinski organi prosti svojih obveznosti, saj lahko vseeno opravljajo vse carinske kontrole, ki jih štejejo za potrebne, skladno z veljavno nacionalno carinsko zakonodajo ter tudi skupnostno zakonodajo. Tako lahko carinski organi ali pooblaščeni sodelavci mobilnih oddelkov tudi po prepustitvi blaga preverijo vsakršne dokumente in podatke, ki se nanašajo na zadevno blago. Zato vsem kupcem, ki prenašajo naložbeno zlato iz ene države članice v drugo svetujemo, da hranijo originalen račun, ki zagotavlja lastništvo nad posamezno količino zlata.

Kaj pa če letimo z letalom znotraj EU? Kadar so carinske kontrole ali formalnosti predvidene v obstoječi zakonodaji, se lahko opravljajo tudi za ročno in oddano prtljago oseb, ki so na letu znotraj EU.

Zavarovanje vrednostne pošiljke

 

Pri nakupu naložbenega zlata in ostalih plemenitih kovin se lahko naložbeniku kupljeno blago pošlje po pošti, v skladu z veljavnimi pravili Pošte Slovenije. Prav tako lahko posameznik po pošti družbi Moro pošlje blago, ki ga želi prodati. Cena je odvisna od vrednosti in teže pošiljke, ki jo pošiljatelj izve ob oddaji na pošti.

Po Zakonu o poštnih storitvah spadajo tovrstne pošiljke v kategorijo vrednostnih pošiljk, kar pomeni, da gre za poštno storitev, ki zavaruje poštno pošiljko ob izgubi, kraji ali poškodbi do vrednosti, ki jo navede pošiljatelj. Vrednost mora biti označena na pošiljki. Hkrati pošiljatelju omogoča tudi, da na svojo zahtevo pridobi dokaz o njeni vročitvi.

Za morebitno škodo, ki lahko nastane med prenosom vrednostne pošiljke je odgovorna Pošta Slovenije. Tako mora v primeru, če pride do izgube, poškodbe, kraje ali ropa vrednostne pošiljke, izvajalec poštnih storitev pošiljatelju izplačati odškodnino v vrednosti pošiljke in predstavlja zgornjo mejo odškodnine. Če pa je povzročena dejanska škoda manjša od vrednosti pošiljke, pripada pošiljatelju odškodnina le v višini dejanske škode.

 

V družbi Moro strankam ne nudimo hrambe plemenitih kovin. Zato objavljamo dostope do sefov nekaterih bank v Sloveniji.

Ne. Skladno z določbami Obligacijskega zakonika so otroci do dopolnjenega 15. leta starosti poslovno nesposobni. To pomeni, da pri sklepanju pravnih poslov ne izjavijo pravno relevantne volje in so zato vsi morebitni pravni posli, ki jih take osebe sklenejo, nični. Nični pravni posel ne zavezuje nobene stranke.

Mladoletniki stari med 15 in 18 let pa imajo delno ali omejeno poslovno sposobnost. Lahko sklepajo vse pravne posle, razen pomembnejših, za katere je potrebna avtorizacija zakonitega zastopnika (starši oziroma skrbniki). Glede na zakon, med pomembnejše pravne posle sodijo tisti posli, ki v primeru sklenitve bistveno vplivajo na življenje mladoletnika pred in po polnoletnosti. Dokler pomembnejši pravni posli niso avtorizirani, so izpodbojni s strani mladoletnika. Po avtorizaciji pa takšen pravni posel velja kot da bi bil veljaven že od dneva sklenitve.

Ključni podatek in izhodišče za izračun je trenutna borzna cena zlata, npr. 43,00 €/g. Ob navedeni borzni ceni bi bila odkupna cena 38,00 €/g čistega zlata. Odkupna cena je nižja od borzne cene, saj mora trgovec tovrstno zlato rafinirati in poslati v predelavo v mednarodno certificirano kovnico, ki zlato predela v likvidne naložbene palice ali kovance. Če imamo 14-karatni nakit, je njegova čistina 585/1000 (nakit mora nositi razločen žig 585), kar pomeni, da je v 1000 gramih nakita 585 gramov čistega zlata. Maso svojega nakita torej pomnožimo z 0,585 in z odkupno ceno za gram čistega zlata. Za 14-karatno verižico z maso 50 gramov tako stranka dobi 1111,50 €, kolikor znese zmnožek 50 gramov x 0,585 x 38. Še en primer. Če imamo 18-karatni nakit, je njegova čistina 750/1000 (nakit nosi žig 750), kar pomeni, da je v 1000 gramih nakita 750 gramov čistega zlata. Maso svojega nakita torej pomnožimo z 0,750 in z odkupno ceno za gram (npr. 38 evrov). Po tej formuli stranka za 50-gramsko 18-karatno verižico dobi 1425 evrov.

Karat je delež čistega zlata v 1000 delih zlitine. Primer: 18 karatni zlat nakit ima čistino 750 / 1000 kar pomeni, da je v zlitini 75 odstotkov čistega zlata.

8 karatov = 333 / 1000
14 karatov = 585 / 1000
18 karatov = 750 / 1000
20 karatov = 833 / 1000
21 karatov = 900 / 1000
22 karatov = 916 / 1000
24 karatov = 999 / 1000