Tako investitorji kot tudi centralne banke kupujejo vse več zlata; Dubaj 2013

Objavljamo nekaj najzanimivejših zaključkov mednarodne konference Dubai Precious Metals Conference

Trg zlata je trenutno v nihanju predvsem zaradi svetovnih gospodarskih in političnih razmer kot so dogajanje na Cipru, varčevalni ukrepi v Washingtonu, prodaje ETF skladov. Medtem centralne banke po vsem svetu povečujejo zaloge zlata. V letu 2012 se je delež povpraševanja bank po zlatu povečal celo na 12 odstotkov (534,6 ton) kar je najvišja vrednost v zadnjih 50 letih. Poleg povečanih nakupov zlata centralne banke povečujejo tudi nakupe japonskih jenov in kitajskih juanov, medtem ko zmanjšujejo nakupe dolarjev in evrov. Nekatere centralne banke kupujejo monetarno zlato za potrebe direktne blagovne menjave s strateškimi surovinami, kot na primer Brazilija – Kitajska in Turčija – Iran.

Kot že omenjeno, je bila zanimiva predstavitev Isabelle Strauss Kahn, vodje financ iz World Bank, ki pravi: »Centralne banke zlato držijo oziroma povečujejo rezerve. Strateške odločitve o količini in ceni zlata za svoje rezerve sprejema zelo ozek krog najvišjega menedžmenta oziroma guverner banke. Ne glede na gibanje cene, zlato bankam prinaša zaslužek. In naloga centralnih bank je, da izobražujejo ljudi o smiselnosti nakupa zlata.«

Pričakovanja na trgu glede cene zlata med strokovnimi analitiki ostajajo odprta. Povprečna cena zlata v marcu 2013 je dosegla 1.592 ameriških dolarjev, kar predstavlja 5 odstotni padec glede ne zadnje četrtletje leta 2012. Okrepitev cene v zadnjih dveh tednih marca se je izkazala kot posledica ukrepov na Cipru, sprejetih s strani finančnih ministrov EU in s tem povečanja negotovosti na finančnih trgih.

Zanimiv je bil pogovor s predstavniki iz Indije, ki pravijo, da zvišanje uvozne carine na zlato ni pomembno vplivalo na povpraševanje po zlatu. V tem letu pa lahko pričakujemo še dodatno povečanje (predvidoma na raven 865 – 965 ton). Zaradi strožjih zakonov o omejitvah emisij v okolje, se bo po napovedih občutno povečalo povpraševanje po paladiju in platini; predvsem na Kitajskem.

Alison Burns, vodja sektorja za plemenite kovine iz Standard Bank: »Nihanje je bilo na trgu zlata vedno prisotno, kar naredi trenutno nihanje zanimivo, pa je globalno gospodarsko okolje. Dokler bodo obrestne mere nizke, skoraj negativne, se bodo investitorji obračali k zlatu.«

Philip Klapwijk, dolgoletni direktor raziskav v londonskem LBMA, zdaj lastnik podjetja Precious Metals Insides, nam je povedal: »V naslednjih nekaj mesecih zelo težko napovemo gibanje cene zlata in drugih plemenitih kovin. Dejavnikov, ki bodo vplivali na ceno je več, od stabilnosti dolarja do pričakovane inflacije na svetovnih trgih. Kot smo videli pred kratkim na Cipru, napovedi lahko zelo hitro spremeni nepredvidena situacija na trgu. Investitorji, ki se bodo odločali za nakup zlata in drugih plemenitih kovin za daljše obdobje, mislim, da nikakor niso izpostavljeni tveganju. Poglejte obdobje okoli leta 1970, ko kar nekaj časa nismo beležili dramatičnega gibanja. Trenutno nismo v obdobju, ko bi lahko pričakovali dramatičen dvig ali padec cene. Bistveno je, da je zlato še vedno varna naložba, ki ohranja vrednost premoženja na dolgi rok.«

Na sliki Ahmed Bin Sulayem, izvršni direktor DMCC (Dubai Multi Commodities Centre), organizator dogodka, v pogovoru z novinarjem.

V Dubaju se trguje s kilogramskimi zlatimi palicami, čistine 995 in več. Njegova ekscelenca, dr. Saeed M. Al Shamsi, minister za mednarodne odnose Združenih Arabskih Emiratov povedal, da se v Dubaju odvija  50 odstotkov vsega trgovanja Emiratov, ter da je to hkrati pomembno mesto za trgovanje med vzhodom in zahodom. Želijo si tudi še več trgovanja z Afriškimi državami.

Znova pa smo dobili potrditev, da je ne glede na ceno zlata potrebno imeti v lasti 10-15 odstotkov te plemenite kovine. Tega se najbolj zavedajo v Indiji, ki ostaja največji svetovi trg zlatega nakita. Kitajska je trg z največjim potencialom rasti. Bližnji vzhod, kot sta Saudska Arabija in Združeni Arabski Emirati, pa je potencial, ki še odkriva svoje priložnosti.

V zadnjih nekaj letih smo bili priča različnim političnim dogodkom, na katere se je cena zlata na svetovnem trgu močno odzvala, za primer vzemimo napad na World Trade Center v New Yorku in istočasen skok cene zlata. Opažamo, da odzivnosti v taki meri v zadnjem letu ni več, kolikor upoštevamo razmere v Severni Koreji. Vztrajni nakupi zlata s strani centralnih bank in borznoposredniških hiš dokazujejo, da si želijo zagotoviti čim večjo količino zlata. Med obiskom konference pa smo lahko videli, da se zlato seli v bogate države, tudi arabske.