Thomson Reuters GFMS pregled gibanja cen plemenitih kovin, oktober 2012

Arhivska in zadnje poročilo GFMS so v originalu dostopni TUKAJ (plačljiva vsebina).

Po podatkih Thomson Reuters GFMS so v septembru investicije v zlato med drugim spodbujale tudi centralne banke, saj jih je vse več na novo uvedlo ali okrepilo monetarne, stimulativne ukrepe, s katerimi želijo vzpodbuditi nacionalno gospodarstvo. Šibki finančni trgi dajejo investitorjem signal, da je potrebno dobro razpršiti naložbe. Trg je pozoren tudi na vedno večje zaloge zlata centralnih bank. Na strani dobaviteljev platine iz Južne Afrike so še vedno prisotne napetosti, v rudnikih potekajo stavke delavcev.

ZLATO

V tretjem četrtletju tega leta je cena zlata narasla za 11,1 odstotkov oziroma s 1.598 (konec junija) na 1.776 ameriških dolarjev za trojsko unčo (konec septembra). Danes ob 10.20 uri je bila trojska unča zlata 1.770 dolarjev. V kolikor se bodo trenutne gospodarske razmere nadaljevale tudi v prihodnjih mesecih, lahko v naslednjem letu pričakujemo ceno 2000 dolarjev za trojsko unčo, ponovno piše GFMS. Tako kot zadnjih nekaj let naj bi se rast cene zlata nadaljevala tudi v letu 2013, in sicer kot posledica strahu pred naraščajočo inflacijo, visoko spremenljivostjo valut, negotovosti evroobmočja in podaljšanja ohlapne monetarne politike pod vodstvom FOMC – Federal Open Market Committee (po zadnjih podatkih naj bi trajala do prve polovice leta 2015). Naložbe v fizično zlato naj bi se po pričakovanjih v prihodnje dodatno okrepile, kar bo vplivalo tudi na ceno. Cena zlata je odvisna še od dogajanja na trgu kot tudi od političnih in gospodarskih razmer po svetu.

K vztrajni rasti cene zlata pripomorejo države z povečanjem likvidnosti in hkrati s sprejetjem odločitev o ukrepih Evropske centralne banke za ohranitev evra skozi nakupe obveznic finančno šibkih držav članic EU. Na ceno vpliva tudi naznanilo Odbora za monetarno politiko ameriške centralne banke za uvedbo QE3 (13. september 2012). Posledično je v petih tednih cena zlata v ameriških dolarjih narasla za skoraj 12 odstotkov. Prvega oktobra je cena dosegla 1.787 dolarjev za trojsko unčo, kar je samo dolar manj kot je znašala letos najvišja zabeležena vrednost zlata (29. februar 2012).

SREBRO

Rast cene zlata, pozitivna pričakovanja glede investicij in gibanja cene  ugodno vplivajo tudi na ceno srebra. Razmerje med ceno zlata in srebra je v sredini septembra padlo na 51 : 1 in se stabiliziralo na tej ravni (konec junija je bilo razmerje 58,9 : 1). Danes je to razmerje 52 : 1 in bi za trojsko unčo srebra odšteli 33, 90 ameriških dolarjev.

Trg srebra je manjši in bolj spremenljiv kot trg zlata, zato lahko pričakujemo, da bodo pozitivni učinki na trgu zlata opazno vplivali in okrepili trg srebra. Letos naj bi po pričakovanjih raziskovalnega inštituta GFMS ponudba srebra presegla povpraševanje za skoraj 180 milijonov trojskih unč. V septembru je prodaja kovancev Srebrni Ameriški orel, mase 1 trojska unča presegla 101 tone (povprečje za obdobje januar – avgust je 88 ton). V primerjavi z letom 2011 je bila prodaja omenjenih kovancev nižja za 27 odstotkov.

PLATINA IN PALADIJ

Nestabilne razmere v Južni Afriki so trenutno zelo pomemben dejavnik na trgu platine. Vplivajo tudi na ceno, ki se je v začetku oktobra vztrajno vzpenjala proti 1.730 ameriškim dolarjem za trojsko unčo.  Povpraševanje po platini s strani avtomobilskega sektorja je v upadu, predvsem na evropskih tleh, enako velja za povpraševanje kitajskega draguljarskega sektorja. Vlaganja ETF skladov se na drugi strani rahlo povečujejo.

Ponudba in povpraševanje ter povprečna cena platine (v 1.000 trojskih unčah)

Vir: Precious Metals One Year Forecast, October 2012

Stavke in ustavitve proizvodnje platine, ki izvirajo iz konkuriranja med združenji proizvajalcev in zahtevami delavcev naj bi do konca tega leta zmanjšale načrtovano proizvodnjo platine za več kot 320.000 unč (10 ton). Proizvajalci so pod pritiskom, saj se povečujejo tudi stroški proizvodnje. Razmere v Južni Afriki le malo vplivajo na trg paladija, ki večino zalog pridobi iz Rusije. Južna Afrika je v letu 2011 priskrbela 39 odstotkov vsega proizvedenega paladija in 30 odstotkov celotnih svetovnih zalog. Letos naj bi omenjeni delež padel na 36 in 29 odstotkov.

Priredila: Špela Poljak