Trenutna borzna cena zlata ne odraža povpraševanja po fizičnem zlatu

S padanjem cene zlata od aprila letos se je močno povečalo povpraševanje po fizičnem zlatu. Trend se nadaljuje predvsem v Indiji in na Kitajskem. Zheng Lianghao iz World Gold Council je v začetku decembra na mednarodni konferenci v Šanghaju napovedal, da bo na Kitajskem do konca leta povpraševanje po fizičnem zlatu preseglo ponudbo za 700 – 800 ton. Na račun padca cene se je na Kitajskem povpraševanje po nakitu in bullion proizvodih povečalo za 40 odstotkov. V oktobru je Kitajska izkoristila 30 odstotni padec cene zlata in uvozila 148 ton zlata, rekordnih 224 ton je uvozila marca. V zadnjih 26 mesecih je Kitajska uvozila skupaj 2380 ton zlata. Količina zlatih rezerv Kitajske (1.054,1 ton oziroma 2 do 3 odstotke mednarodnih rezerv) se v zadnjih petih letih uradno ni spremenila, a dejanska količina ostaja skrita in nerealna.

Povečan uvoz zlata v Indijo in s tem večanje proračunskega primanjkljaja se je odrazilo v ukrepanju državnih oblasti in uvedbi uvoznih carin na zlato. Uradni uvoz zlata se je v juliju skoraj ustavil, obenem pa se je želja Indijcev po fizičnem zlatu dodatno povečala in s tem tudi tihotapljenje zlata. Ilegalen uvoz zlata v Indijo ocenjujejo na 500 kilogramov dnevno. Premija na fizično zlato se je v sezoni festivalov v Indiji dvignila na 140 dolarjev za trojsko unčo.

Raziskovalni inštitut Thomson Reuters GFMS ocenjuje letošnjo proizvodnjo zlata na 2.142 ton, reciklažo na 1.344 ton, zaloge ETF skladov na 917 ton, povpraševanje pa na 4.578 ton. Medtem neodvisni strokovnjaki, med njimi je Eric Sprott iz Sprott Global Investment House, ocenjujejo, da je dejansko povpraševanje po zlatu letos najmanj 5.200 ton. Iz dnevnega svetovnega trgovanja je razvidno, da se količine zlata merjene v tonah iz zahoda selijo na vzhod – praktično celotna količina gre preko švicarskih kovnic.

Trendi oziroma prodaje na trgu vrednostnih papirjev vezanih na zlato (futures markets) niti približno ne odražajo trenutne realnosti na fizičnem trgu zlata, kjer ponudba in povpraševanju po zlatu še zdaleč nista v ravnovesju. Svetovna borzna cena zlata je predvsem odraz trgovanja z vrednostnimi papirji, ki so ali ne vezani na fizično zlato. Trenutna cena zlata je pod proizvodnimi stroški, zato obstaja verjetnost daljšega roka dobave fizičnega zlata (ali tudi prekinitve dobave). Borzna vrednost zlata ne odraža dogajanja na fizičnem trgu, naraščajočega povpraševanja in vedno manjše ponudbe, zato ni realna. Vse dokler bo trg vrednostnih papirjev potiskal ceno navzdol, bo povpraševanje po fizičnem zlatu v naraščanju, predvsem lahko to pričakujemo na vzhodu.

Na špekulativne nakupe in prodaje terminskih pogodb na Comexu vpliva monetarna politika ZDA in novice z zasedanj FOMC. S tiskanjem denarja bodo svetovne centralne banke globalno gospodarstvo pripeljale do kolapsa, pravi Marc Faber, priznani analitik in avtor poročila Gloom, Boom in Doom. Prepričan je, da se bodo stimulativni ukrepi ZDA nadaljevali in da se bo povpraševanje po fizičnem zlatu v prihodnje povečevalo. V kolikor se bo gospodarstvo na Kitajskem upočasnilo, bodo oblasti naredile tisto, kar so naredile druge države po svetu, in to je tiskanje denarja. V tem primeru se bo povpraševanje po zlatu dodatno povečalo.

Faber poudarja, da morajo ljudje, ki želijo varno prihodnost, preusmeriti denar v fizično zlato. Trg vrednostnih papirjev se najverjetneje bliža koncu bikovskega trenda, zato pravi, da trenutno ni primeren čas za tovrstne dodatne investicije. Avtor priporoča fizično zlato in srebro ter tudi platino, glede na neravnovesje na trgu platine.  Verjame, da se bo v prihodnosti celoten finančni sistem na določeni točki sesedel. Monetarna politika ZDA je po njegovih besedah skrajno neučinkovita in neprimerna, saj gospodarstva ni možno spodbujati z namernim kreiranjem finančnih balonov. S takim ravnanjem škoda gospodarstvu preseže prednosti takih ukrepov. Nestabilnost finančnih trgov, tečajna nihanja in umetno nizke obrestne mere vezanih depozitov so vsekakor v prid naložbam v zlato. Predvsem pa naj bo fizično zlato dolgoročna naložba za varno prihodnost vsakega posameznika.

Pripravila: Špela Poljak