DRUŽBA MORO - mednarodno priznani trgovec z zlatom

Levo – akcijska ponudba

Nesporna ikona mehiške kulture in ena najboljših umetnic 20. stoletja na dvounčnem kovancu iz čistega srebra. Cena: 250 €

VEČJA KOT JE KRIZA, VIŠJE SO CENE ZLATA; gostujoči komentar

Objavljamo nov zanimiv gostujoči komentar, napisan 10. maja 2010.

Cena kg zlata bo 30.000 € je bil naslov članka, napisanega februarja letos  in objavljenega na spletni strani družbe Moro v začetku marca. Napoved je bila narejena za čas od marca od maja 2010, dne 6. maja 2010 pa je cena zlata dosegla in tudi presegla 30.000 €/kg.

Glede na to da je bila v članku omenjena špekulativna cena, ki bo trajala le nekaj dni, sicer naj bi bila realna in stabilna cena zlata približno 27.000 €/kg, je bila napoved očitno preveč pesimistična.

Članek je bil zasnovan kot nasprotje napovedi analitikov največjih svetovnih bank in največjih trgovcev z zlatom, ki so trdili, da bodo cene zlata letos bistveno padle, in da je zlato pri takratni ceni 24.000 € precenjeno.

Ponovno smo priče enakih napovedih istih akterjev. Te so se pojavile, ko je cena zlata presegla  ceno 27.000 €/kg. Tokratne napovedi temeljijo na obrazloženih in resnih analizah, podkrepljenih z empiričnimi kazalci, katere so v tem članku tudi navedene, vendar je moja napoved, kljub razumnim in logičnim ocenam, povsem drugačna. (Ob zaključku prvega  tedna v maju, ko sem članek  pripravljal, so na londonskem trgu podali nasprotno oceno, da bo v letu 2010 cena zlata dosegla predvidoma  36.000 €/kg.) Drugačnost moje ocene ne bazira na tem, da bi reklamiral prodajo zlata in povečal promet ter dobiček konkretnemu trgovcu z zlatom, kot je bil očitek enega od privatizacijskih direktorjev v času objave prvega članka, temveč v opozarjanju na anomalije, ki se v tem trenutku ne dogajajo samo v gospodarstvu, temveč v celotni družbi.

Podajanje  napovedi v tem članku ni pogojeno z osebnim interesom, še manj pa z zadovoljstvom. Cene zlata se namreč višajo izven običajnih okvirov v času krize družbe; in večja kot je kriza, višje so cene zlata. Temu smo trenutno priča.

Analitiki  so si enotni (vir-Gold Survey 2010-GFMS), da je bilo stanje na trgu zlata v letu 2009 takšno, da bi cene zlata morale pasti. Vendar so od oktobra 2009 do danes (začetek maja) cene zlatu zrasle za več kot 30 odstotkov.

Kot razlog za tako napoved so podane sledeče okvirne postavke:

1.    Količina novega pridobljenega zlata je bila v letu 2009 največja od leta 2003  dalje.
2.    Odkup rabljenega nakita je enormno presegal nakupe zadnjih 10 let. Prodaja novega nakita je najnižja v zadnjih 10 letih. Upad je tako velik, da so se veliki izdelovalci nakita, kot sta Italija in Turčija, znašli v resnih težavah.
3.    Industrija je odkupila najmanjšo količino zlata v zadnjih desetih letih (elektronika od leta 2002 ).
4.    Končuje se 10 letni ciklus rasti cen zlata.

Menim, da so zgornje ocene sicer pravilne, v kolikor bi govorili o blagu (banane, jeklo, premog), so pa nepopolne, ko govorimo o zlatu.

Kot prvo, zlato ni samo blago, v običajnem pomenu besede, temveč posebna vrsta blaga, in tudi menjalna valuta za vse valute tega sveta ter zakonito plačilno sredstvo.

Napoved o padanju cen zlata tega ni upoštevala in ni upoštevala, da sta trenutno precenjena tako evro kot ameriški dolar. (V letu 2009 so za okoli 30 odstotkov zrasle le tri valute, med njimi tudi rand Južnoafriške republike.) Edina valuta, ki jo je vredno imeti (po ukinitvi nemške marke), in v kateri so vaši prihranki varni, je trenutno očitno le zlato.

Pravne osebe so pričele presežek denarja vlagati v zlato v fizični obliki, tudi v Sloveniji. V kolikor upoštevam le te znake, torej večjo ponudbo zlata in manjše povpraševanje, bi morale cene zlata pasti že leta 2009, a se to ni zgodilo, v letu 2010 pa cene celo enormno naraščajo.

Kot drugo, ocene ne upoštevajo zgodovinske narave in vzrokov gibanja cen  zlata. V mirnem času (tako političnem kot gospodarskem) cena zlata sledi  količini dobrin na trgu oziroma (ali) stopnji inflacije. Ko se v borzni evforiji kujejo veliki dobički na borzah vrednostnih papirjev, zlato narašča po realni ceni in vedno izraža približno vrednost skupne količine blaga na trgu. Že od starega Rima dalje velja, da je 12 kg zlata povprečno cena hiše (360-370.000 €) in unča zlata, vrednost obleke in obutve (1.000 €).

V času politične in gospodarske negotovosti, ko cene vrednostih papirjev na borzi padajo, zlato ne narašča samo po stopnji količin dobrin, temveč tudi z dodatkom strahu ljudi in pravnih oseb, kar ceno zlata bistveno pospeši.

Prof. dr. Bajt je v predavanjih vedno opozarjal, da se ljudje ne obnašajo in ravnajo (le) po ekonomskih zakonitostih. (Če recimo stane brivec v belski četrti v NY 10 $ in brivec v Harlemu 1 $, se belec ne bo ravnal po ekonomski zakonitosti, ko se bo odločal, kje se bo obril.) V dani situaciji, ki jo je nek ekonomist dobro označil z besedami – vse se je začelo (civilizacija) v Grčiji in vse se bo končalo v Grčiji (vsaj € če ne že kar cela unija) – smo pričeli zbirati 750 milijard € za pomoč članicam EU za zaščito €. To pomeni dvoje, da bo denar, namesto za oživitev gospodarstva, končal v ničvrednih državnih obveznicah, in da države »posojilojemalke« tega denarja ne bodo nikoli vrnile, vsaj ne v celoti, in ne v dogovorjenem času. Drugič, ko se denar tiska, se hkrati povečuje količina denarja v obtoku, s tem pa znižujemo njegovo vrednost.

Zmanjšanje vrednosti € napram drugim valutam pomeni podražitev izdelkov, ki jih uvažamo in s tem nastanek nevarnosti inflacijskih gibanj (manj verjetno zaradi bistvenega zniževanja kupne moči večinskemu delu populacije v EU – nezaposlenost, znižanje realne višine mezd ipd.). BDP ne bo naraščal, temveč stagniral, tehnološki razvoj bo zastal, zniževale so bodo pokojnine in možnost  dostopa do njih, šolstvo bo bodisi slabše bodisi cenovno dostopno le za elite, enako bo veljalo za zdravstvo. Potrebno bo ustvariti lasten fond prihrankov, saj zaupanja v delniške trge in sklade (upravičeno) ni več. Zaradi  propada borz  1929 leta, populacija v ZDA ni več vlagala denar na borze, vse do konca druge svetovne vojne.

Zelo realno je pričakovati, da bo vedno več, tako fizičnih kot pravnih oseb, predvsem pa centralnih bank, vedno večji delež denarja, prihrankov, vlagalo v zlato.

Cene zlata so poletele v nebo

Ali nam res grozi konec 10 letnega cikla rasti cen zlata? Dejstvo je, da 10 let od začetka rasti cen zlata še ni poteklo. Cene zlata so poletele v nebo z invazijo na Afganistan in so leta 1980 dosegle 1.599 $ za unčo; pred tem je bila cena 600 $.  Cena je nato drastično padala, leta 1984 celo nazaj na okoli 700 $, nato se je povzpela na 800 $ (vzrok rasti cene zlata je bil politične narave), in v letih pred 2000 padala vse do dna ter se nato počasi vzpenjala.

Pravi začetek rasti je zlato začelo doživljati šele v letih 2003/04. Sedanja visoka rast je nastopila z borznimi zlomi v preteklih letih (upoštevati je potrebno realno kupno moč $ v posamičnih letih). Ker se regulative na bančnem trgu (ZDA) niso spremenile, so banke sicer sanirane, a ponavljajo enake napake kot pred krizo, zato lahko upravičeno pričakujemo še en borzni zlom v roku nekaj let. Verjetno smo priče zgodovinsko največjega nezakonitega prelivanja denarja iz rok večinske populacije prebivalstva v roke ozke elite, ki se izvaja preko bančnih čarovnij, katerim sledijo sanacije prav teh akterjev z denarjem davkoplačevalcev.

V preteklosti je bil dvig cen zlata povzročen z vojnim stanjem, kar je bilo bistveno bolj nevarno za svetovni mir, kot katera koli sedanja situacija. Tak dvig cen zlata verjetno danes ne bi doživeli niti, v kolikor bi v eni od svetovnih zahodnih prestolnic prišlo do večjega uničujočega napada teroristov z množico smrtnih žrtev.

Sedanji dvig cen zlata je (bil) pogojen izključno z ekonomskimi razlogi. Sedanja II. faza gospodarske krize, ki je nastopila z Grčijo, kateri bodo v prihodnjih letih sledile še druge države, pa bo cene zlata pognala v nebo. Razlog bo tako upad valut, kot tudi upad gospodarstva, in nastopil bo drug razlog, psihologija investitorjev. V kolikor pa bo prišlo do govora o spremembi  članstva, bodisi v sami EU, bodisi v monetarnem območju, bo politična nestabilnost dvakratno generirala cene zlata na trgu.

Realno je pričakovati, da se bo cena € napram $ do konca leta približala tečaju 1:1. S tem bi cena zlata v € narasla za 30 odstotkov, tudi če v $ ne bi rasla. Temu seveda ne bo tako, tudi cena zlata v $ bo narasla. Drugi razlog za dvig cene bo namreč padec, stagnacija delniških indeksov. Rast cen zlata je torej realno pričakovati vsaj še v naslednjih dveh, treh letih.

Potrebno je upoštevati še zelo pomemben podatek (stran 62 poročila GFMS 2010), iz katerega izhaja, da so uradne monetarne zlate rezerve od leta 1980 dalje pričele padati in se ustalile leta 2004, nato so stagnirale do leta 2008 in spet naraščale z vedno večjo stopnjo. Konzervativni kupci, ki zlato kupujejo v stotinah tonah, so se tako po 20 letih ponovno pojavili na trgu.

Bralci mojega prvega članka se bodo spomnili o čem pišem, in kaj to pomeni glede naših prvotnih napovedi o bodočih vedno večjih dvigih cen zlata. Če bo prišlo do padca, le-ta ne bo trenuten in bo trajal daljše časovno obdobje, ki bo omogočilo eventualni umik iz tega trga, seveda za krajše obdobje. Verjetnost takega padca pa je relativno majhna in ne bo ogrozila realne cene zlata.

Zlato za varno prihodnost

V kolikor se malo pošalim in povežem vzporednice s trgom vrednostnih papirjev, in pri tem ne mislim biti žaljivi do nikogar, lahko zapišem, da ko na trg stopijo študentje ekonomije, ki zastavijo hiše staršev in gospodinje, takrat cena začne padati. To pomeni, da bo takrat potrebno zlato zelo hitro prodati.

Res je, da se število oseb, ki zlato kupujejo, ali bi ga radi kupili, veča, vendar gre še vedno za dokaj ozek krog poznavalcev in strokovnjakov. Veliki trenutni  dobički in rasti bodo v bodoče tako podarjeni le najbolj informiranim, in za razliko od vrednostih papirjev, ne drznim, temveč previdnim in modrim investitorjem, ki gledajo na prihranke in starost. V zlato ne vlagamo zato, ker bi želeli zaslužiti, temveč zato, ker bi radi obdržali realno vrednost svojih prihrankov in (vedno manjših) presežkov zaslužkov.

Investitorji, ki so vložili prihranke v zlato po mojem nasvetu, so se o tem v povprečju pogovarjali (intenzivno) leto dni in si v tem času pridobili informacije tudi iz tujih strokovnih virov. Nihče od njih ni izjavil, ko je kupil zlato, da ga je kupil z namenom dobička, temveč z namenom zavarovati denar in si zagotoviti varno dolgotrajno prihodnost. V zlato so vložili praktično vse prihranke in nato postali redni kupci zlata v okviru eventualnih tekočih finančnih presežkov.

Realno na trgu ni resnih znakov, ki bi nakazovali padec cen zlata, prav tako tudi ne druge varne naložbe. Možnost padca cen zlata je na kratek rok možen le, v kolikor pride do sprememb zakonodaje na področju trgovanja z zlatom, drugačno davčno politiko, spremembo določil o višini karatov zlata v nakitu (znižanje iz recimo 18 na 9 karatov – kar smo že doživeli). Vse to najprej v ZDA in nato z zamikom še v EU. Taka sprememba zakonodaje se lahko zgodi, po nekaterih informacijah šele v marcu 2011, v ZDA. Tema je sicer tako obsežna, da bi zanjo potrebovali dva članka, enega za industrijo nakita in drugega za davčno politiko ter njun vpliv na cene borzne cene zlata, vendar bi to zameglilo bistvo tega članka.

Zgodovina se ponavlja

Pred dokončno podajo ocen gibanja zlata za prihodnjih 12 mesecev bi bilo morda smiselno podati še dve informaciji, ki (samo) na videz nista povezani z vsebino tega članka, ob globljem razmisleku o razlogih za nakup zlata, pa bosta lahko bistveno vplivali na odločitev.

V knjigi dr. Darka Darovca, Davki nam pijejo kri, iz leta 2004, ki govori o gospodarstvu severozahodne Istre v novem veku v luči beneške davčne politike, si lahko na strani 82 ogledate realno gibanje cen pšenice, junetine, bele ribe, soli, vina in olja med leti 1325 in 1795, ko so se cene dvignile za okoli 100 odstotkov, in sicer od leta 1550 do 1600 prvič, nato drugič od leta 1740 do 1795. V  času od 1550 do 1600 so bili seveda turški vpadi, o čemer bo govora v nadaljevanju, v drugem viru, glede padca kupne moči in dviga davkov.

V knjigi je navedeno, da se je po 7. in nato po 12. stoletju spet pojavil denar iz srebra in zlata. Razmerje zlato:srebro je bilo praviloma 1:12. Leta 1284 se je uvedel zlati dukat, imenovan cekin. Leta 1252 je bilo razmerje med zlatom in srebrom že 1:10, leta 1305 pa v korist zlata 1:14, že leta 1326 pa spet 1:10 (stran 66). Danes je razmerje 1:51 in kaže na neko morebitno podcenjenost srebra.

Neprestano spreminjane razmerij kovancev je bilo konstantno. Leta 1535 so začeli Benečani kovati tudi kovance z imenom scudo, ki so bili prvotno zlati, nato srebrni. Primerjava med zlatim cekinom in srebrnim scudom od 1594 do 1740 (stran 72) prikaže, da je zlat denar v slabih 200 letih vedno bolj odstopal od vrednosti srebra, in da se je vrednost zlata bolj povečevala kot vrednost srebra.

Druga zanimiva omemba iz knjige so mestne posojilnice, v katere so vlagali vsi meščani, glavno korist, torej kredite, pa so imeli le vodilni in najbogatejši meščani.  Revni so zbirali denar za bogate, ki so tako postajali še bogatejši. Ali vas to kaj spominja na eno naših bank in morebitne medijsko zatrjevane koristi  posamičnih politikov oziroma skupin?

Iz grafa v knjigi dr. Darovca je še razviden dvig vrednosti zlata proti srebru, kar daje slutiti, da je enaka količina zlata v letu 1500, kot tudi v letu 1600 zagotovila najmanj nakup enake količine živil. Zelo verjetno pa je zlato v letu 1600 še nekoliko preseglo to količino zardi psihološkega efekta.

Iz  knjige Na stičišču svetov – Slovenska zgodovina od prazgodovinskih kultur do konca 18. stoletja, avtorjev dr. Vaska Simonitija in dr. Petra Štiha, izhaja podatek o višini dnevne mezde nekvalificiranega delavca v Ljubljani v letih 1500, 1600 in 1700 A.D. (stran 253).

Višino dnevne mezde  izražene v krajcarjih, prikaže v protivrednosti srebra, pšenice in govejega mesa. Posamičen podatek velja  ob koncu ali/in v začetku posamičnega stoletja.

Leto Mezda Srebro Govedina Pšenica
1500 5 kr 1,25 g 2 kg 6 kg
1600 9 kr 3,36 g 1,32 kg 2,3 kg
1700 11 kr 2,27 g 2 kg

2 kg (oz. 2,2 – 2,8 kg)

V času od 1550 do 1650 so dnevne mezde mojstrov znašale okoli 200 odstotkov več kot navedene mezde nekvalificiranega delavca, nato se je razlika povečala za okoli 20 odstotkov.

Sultan Murati je napovedal vojno Rudolfu drugemu in začela se je  t.i. dolga vojna med leti 1593 in 1606, seveda s pripadajočimi davčnimi posledicami. Vojna se je razširila od dalmatinsko-hrvaško-bosanske meje do Ogrske in spodnjega toka Donave.

Mezde v 16. stoletju so sicer nominalno naraščale, kupna moč pa je izredno padala zaradi inflacije in padanja vrednosti srebra. Pred začetkom turških vpadov je delavec zaslužil okoli 22 € dnevno in si je s tem lahko kupil 6 kg pšenice in 2 kg mesa, v času turških vpadov so se davki dvignili, cene so zrasle, delavec pa je zaslužil le še okoli 18 € dnevno. Po končanih turških vpadih se je stanje nekoliko izboljšalo, na okoli 21 € dnevno, vendar je davčna politika, kljub končanju stroškov vojne, obdržala visoke davke, seveda v svojo korist. (Cene so preračunane na podlagi današnjih cen mesa in pšenice.) Glede na bistveno manjšo telesno težo ljudi v tistem času in posledično bistveno manjšo porabo hrane, je bil njihov realni dnevni zaslužek za okoli 50 odstotkov večji , torej okoli 28 € dnevno. Če to pomnožimo z 26 dnemi v mesecu, dobimo 728 €.

Tudi v teh časih je le zlato obdržalo realno kupno moč.

Cena zlata se čez poletje ne bo bistveno spremenila, jeseni bo drugače

Kakšna je torej laična napoved o gibanju cen zlata v sledečih 12 mesecih? Na trgu se bodo pojavili veliki igralci, ki bodo zelo diskretno kupovali zlato v tonah in bodo informacije o teh nakupih prišle do nas z zamudo.

Čez poletje (napoved velja za čas od sedmega meseca dalje, saj se napoveduje v juniju nekaj večjih sistemskih nakupov) bistvenih  odstopanj ne bo, nihanja bodo cca +/- 5 odstotkov.

Konec poletja, po končani turistični sezoni je možen prvi dvig cene zlata na svetovnih borzah.  Moji izračuni in trenutna gospodarska situacija v EU lahko predvidevam, da cena zlatu ne bo mirovala. Ne želim se jasno izražati o ceni zlata v prihodnjih mesecih iz razloga, ker ne želim vplivati na odločitve investitorjev o nakupu.

Enotne intervencije največjih držav sveta lahko rast zlata ustavijo (a še to le za določen čas).

Vsekakor bo dvigovanje cen zlata pomenilo padec politične varnosti in nivoja gospodarstva ter s tem kvalitete življenja. Tega pa si nihče od nas ne želi in upam, da bo rast zlata v sledečih letih čim nižja.

Vsekakor zlato nedvomno predstavlja koncentrat poštenosti na finančnih trgih.

(gostujoči avtor, odvetnik in strokovnjak za finance)


Komentar je avtorsko delo in ne izraža mnenja družbe Moro.