Zlata mrzlica počasi pojenjuje

Otvoritvena cena zlata je včeraj na Tokijski borzi kotirala pri 541 USD za unčo, kar je pomenilo nov cenovni rekord po marcu 1981. Struktura udeležencev na nakupni strani trga plemenitih kovin je pokazala, da je bila parabolična rast cene zlata vse prej kot ekonomsko racionalna. Večino nakupov so v prvih dneh decembra izvedli japonski skladi tveganega kapitala, ki so špekulativno kupovali zlate naložbe in pri tem stavili na novo magično mejo 550 USD za unčo.

Živahno je bilo tudi na terminskem trgu zlata. Februarske terminske prodajne pogodbe so se včeraj sklepale pri ceni 544,50 USD za unčo. Bill O’Neill z Logic Advisors meni, da terminski posli jasno nakazujejo dolgoročni trend približevanja ceni 600 USD za unčo. Zlati bikovski trend je precej vplival tudi na ceni srebra in paladija. Ceni 9,16 USD za unčo srebra ter 299 USD za unčo paladija sta bili najvišji po maju 1987.

Današnji trgovalni dan se je začel s 4-odstotnim padcem cene zlata. Očitno je da so špekulanti že začeli vnovčevati dobičke. Njihov ponovni vstop na trg zlata bo pogojen tudi z ukrepi ameriške centralne banke, ki se bo danes odločala o vnovičnem povišanju ključne obrestne mere. Z vnovičnim dvigom diskontne obrestne mere na 4,25 % bi se nadaljevala apreciacija dolarja napram jenu in evru. Letošnja 18-odstotna depreciacija jena je bila v precejšnji meri zaznamovana z begom japonskega premoženja malih investitorjev in nebančnih institucij, ki so za nakup ameriških zlatih deviznih rezerv močno povpraševali po dolarjih.

Mitja Schreiner