Zlata razpršitev premoženja

Strokovnjaki svetujejo tistim, ki imajo presežke denarja, da naj ob naložbah v banke, vzajemne sklade in umetnine, vlagajo svoje prihranke tudi v drage kovine.

Ste vedeli, da je naložba vašega kapitala v zlato edina naložba, pri kateri ni treba plačati davka na dodano vrednost? Tako določa evropska zakonodaja, z vstopom v Evropsko unijo pa smo se tudi v Sloveniji na novo srečali s pojmom naložbenega zlata, v katero uvrščajo zlate palice, ploščice in kovance iz čistega, 24-karatnega zlata, ki jih glede na svoje finančne zmožnosti lahko kupujejo tudi posamezniki.
Evropska zakonodaja tudi predpisuje, da morata biti kovanec in zlata palica težja od ene trojaške unče (31,1035 grama), ker to zagotavlja najboljšo prodajno ceno glede na ceno, ki jo vsak dan določa londonska borza zlata. Pri tem pa je pomembno, da naložbeno zlato ni mrtvi kapital, saj ga je mogoče kadarkoli prodati banki ali uradnemu zastopniku po dnevni borzni ceni. Podjetje Moro, ki je v Sloveniji in na Hrvaškem uradni zastopnik za sedem svetovnih kovnic in certificirani trgovec Svetovnega sveta zlata, ki ima sedež v Londonu, po junijski predstavitvi izdelkov in možnosti naložb v žlahtne kovine ugotavlja, da se je zanimanje za te naložbe tudi pri nas zelo povečalo. Poudarjajo pa tudi, da je trgovanje z naložbenim zlatom v Sloveniji vendarle šele na začetku, medtem ko je ta trg zelo razvit v Nemčiji in ZDA in vpliva tudi na cene zlata na svetovnih borzah.
Po podatkih ABN AMRO banke iz Züricha se je cena zlata od leta 2000 do zdaj v ameriških dolarjih povečala za približno 74 odstotkov, srebra pa za več kot 40 odstotkov. Unča zlata zdaj stane okoli 474 dolarjev, strokovnjaki pa napovedujejo, da se bo cena še zviševala. Po ocenah ABN AMRO banke naj bi se v prihodnjem mesecu cena zlata zvišala za 7,9 odstotka, srebra za 5,7 odstotka in platine za 4,6 odstotka. Naložbeno je zelo zanimiv tudi paladij, ki naj bi se v prihodnjem mesecu podražil za blizu devet odstotkov, poznavalci pa ocenjujejo, da bo njegova cena še rasla, ker ga banke, kovnice in trgovci zadržujejo v trezorjih, da bi dosegli višjo ceno.
Na leto v svetu pridobijo 2600 ton zlata, v obtok se ga vrne približno 650 ton. Ker pa je letna svetovna potreba po zlatu 4000 ton, razliko pokrivajo iz zalog centralnih bank zahodnoevropskih držav in ZDA. Centralne banke Kitajske, Indije in Rusije pa zlato kupujejo za svoje rezerve. In kolikšne so svetovne zlate rezerve? Največje imajo zahodnoevropske države, in to 13.689 ton, ki so skupaj vredne 184 milijard dolarjev, ZDA in z njimi povezane države, med katerimi so Avstralija, Brazilija, Kanada, Mehika, Izrael, Oman, Katar, Združeni arabski emirati, pa tudi Velika Britanija, imajo 8698 ton zlatih rezerv v vrednosti 117 milijard dolarjev, azijske države imajo trenutno približno 2625 ton zlatih rezerv, islamske države pa 1238 ton. Zlate rezerve vzhodnoevropskih držav znašajo 729 ton in latinskoameriških držav 538 ton, razen teh pa ima Mednarodni denarni sklad nekaj več kakor tri tisoč ton zlatih rezerv, banka za mednarodne poravnave pa 206 ton.
Del zlata pride na trg v obliki zlatih palic, ploščic, kovancev, medalj in nakita, nekaj od tega tudi v Sloveniji. Kot ugotavljajo v podjetju Moro, je največje povpraševanje po zlatih palicah, težkih 250 gramov, in po kovancih Dunajski filharmoniki (tak kovanec tehta eno unčo). V Sloveniji izdaja priložnostne zlatnike za numizmatične in druge namene Banka Slovenije. Ker pa gre za priložnostne kovance, so naklade zelo nizke, celo čedalje nižje in je vprašanje, koliko teh zlatnikov pride do kupcev po redni poti, koliko pa jih je podarjenih. Njihovi zlatniki tehtajo sedem gramov in imajo čistino 900 tisočink, kar je nekaj manj kot 22-karatno zlato, medtem ko ima čisto, 24-karatno zlato 999,99 tisočink. Kot so nam povedali v Banki Slovenije, izdajajo priložnostne kovance ob pomembnih političnih, znanstvenih, kulturnih, športnih, humanitarnih in drugih dogodkih, vendar praviloma ob dveh dogodkih na leto, izjemoma tudi ob treh. BS izdaja zlatnike in srebrnike na podlagi pogodbe z ministrstvom za finance. Državni organi in ustanove vsako leto predlagajo dogodke, ki naj bi jih počastili s priložnostnimi kovanci, dokončno pa izbere vlada. Centralna banka v soglasju z ministrstvom za finance določi količino in nominalno vrednost priložnostnih kovancev, med katerimi zlatnike in srebrnike prodajajo po ceni, višji od njihove nominalne vrednosti. Kot poudarjajo v BS, so priložnostni kovanci po nominalni vrednosti, ki je zapisana na njih, tudi zakonito plačilno sredstvo, kar pa ne velja za zlatnike in srebrnike, ki jih kot medalje izdelujejo pravne ali fizične osebe.

Delo, 30. septembra 2005 (Vesna Bertoncelj Popit)