Zlato doseglo 23.30 evrov za gram, najvišjo vrednost v zgodovini

Ekskluzivno: GFMS na podlagi natančnih raziskav trga zlata v letu 2008 podaja napovedi za leto 2009

Zlato je pred dnevi, natančneje 26. januarja 2009, na svetovnih borzah doseglo najvišjo vrednost v zgodovini, izraženo v evrih, in sicer za gram čistega zlata je bilo potrebno plačati 22.58 evra. Ta vrednost se je 30. januarja 2009 še dvignila, in sicer na 23.30 evrov. Ne gre za presenečenje, saj se postopna rast zlata napoveduje že nekaj časa, napovedal pa jo je tudi mednarodni in neodvisni GFMS iz Londona, specialist za raziskave svetovnega trga zlata, srebra, paladija in platine. Pred dnevi so izdali že tradicionalni Gold Survey 2008 – Update 2, ki napoveduje leto 2009 kot leto izzivov na področju trgovanja z zlatom.

V družbi Moro se je v drugi polovici leta 2008 z naraščajočo svetovno krizo izredno povišalo povpraševanje predvsem po manjših enotah zlata. Z naraščanjem cen zlata na svetovnih borzah so najpogumnejši vlagatelji s prodajo že pričeli ustvarjati dobičke.

Povzemamo nekaj zanimivih rezultatov raziskave GFMS, ki ima sedež v Londonu v Angliji in izpostave v Avstraliji, Kitajski, Indiji, Franciji, Nemčiji, Španiji, Rusiji ter številnih drugih državah po svetu.

Nakup nakita se bo po predvidevanjih strokovnjakov GFMS zmanjšal za 11 odstotkov že v prvi polovici letošnjega leta. Optimistično je v letu 2009 pričakovati povpraševanje, kot je bilo lani. Glavni vzrok za to je svetovna ekonomska kriza, in vpliv nanjo, še posebno v Ameriki. Hkrati so v letu 2008 kovnice za namen predelave odkupile 1.108 ton starega nakita oziroma za 13 odstotkov več kot leto prej, in pričakujejo, da se bo ta trend v letošnjem letu še povečal.

Težke finančne obveznosti ameriške vlade in zvezne rezerve, ter proračun Obamovih volitev skupaj z monetarnim paketom bo, po mnenju GFMS, spodkopal ameriški dolar in v prihodnje spodbudil večjo inflacijo. Glede na to bo zlato skoraj zagotovo izbira marsikoga, posebno, če bodo alternativa zlatu obveznice ameriške vlade in dolar, kot tudi evro in jen.

Dobava: Rudniki zlata so leta 2008 nakopali za 2.385 ton manj zlata, to je za 3.6 odstotkov manj kot leta 2007. Oskrba trga z zlatom je bila skupaj za 4.1 odstotek manjša, oziroma enaka ravni iz leta 1995. Največ zlata je pridobila Kitajska, sledijo ZDA, Južna Afrika, Avstralija, Rusija, Peru, Kanada, Indonezija, Gana, Uzbekistan, Papua Nova Gvineja, Brazilija, Mexico in druge. S tem da je narasla produkcija zlata v Rusiji, na Kitajskem, Gani, Mexicu, močno padla pa v Kanadi, Avstraliji, Južni Afriki in Indoneziji.

Od septembra 2008 je v Evropi in severni Ameriki zaradi poznanih globalnih finančnih pretresov povpraševanje preseglo ponudbo. Naložbeniki so morali na svoje naložbe v fizično zlato, predvsem na zlate kovance poznanih svetovnih kovnic, čakati tudi po več tednov. Kovnice izven Evrope so v oktobru prekinile dobavo zlatih kovancev na evropski trg. Sicer pa je bilo leto 2008 za kovnice zlatih kovancev najuspešnejše po letu 1987. Izdelava zlatih kovancev se je povišala za 40 odstotkov.

Uradni sektor: Evropske centralne banke, podpisnice »Central Bank Gold Agreement« iz leta 1996, so nepričakovano prodale skupaj samo 279 ton zlata, namesto dogovorjenih 500 ton letno. GFMS predvideva, da bodo v prvih mesecih letošnjega leta centralne banke skupaj prodale nadaljnjih 127 ton. Največ zlata so v lanskem obdobju prodale Švica, Francija, Evropska centralna banka ter Banka za mednarodne poravnave in razvoj.

Cene: V letu 2008 smo dosegli najvišjo ceno zlata na letni ravni v februarju, ko je bilo potrebno na borzi za kilogram zlata čistine 999,9/1000 odšteti 20.909 evrov in najnižjo ceno v septembru 17.015 evrov. Investicije napovedujejo novo moč cenam, medtem ko globalna recesija še vedno dopušča visoko volatilnost zlata v letu 2009. Philip Klapwijk, direktor GFMS, napoveduje v letu 2009 rast cene zlata na 1.260 dolarjev za eno trojaško unčo (31,1035g). Zanimivo je tudi, da so se stroški kopanja zlata na eno trojaško unčo od konca septembra do konca leta 2008 povišali iz 472 na 591 ameriških dolarjev.

Družba MORO