Zlato se sveti z vse močnejšim in plemenitim sijajem – Gorazd Vidmar

Zlato bo v naslednjih letih nedvomno ena najvarnejših in najdonosnejših naložb.
Pa ne samo zlato, tudi druge plemenite kovine sledijo zlatu v njegovem nezadržnem vzponu. Napočilo je obdobje zlate mrzlice, o tem v zadnjih 12 mesecih ni prav nikakršnega dvoma več.

Razlogov za rast cen plemenitih kovin je več, eden glavnih je prav gotovo vse šibkejši ameriški dolar, ki ga na kolena spravljata rekordni in še rastoči javni dolg ter zunanjetrgovinski primanjkljaj. Strah pred inflacijo ter napovedujočo se recesijo vplivata na obnašanje ameriških vlagateljev, ki se vse bolj usmerjajo v zlate naložbe.

Na Wall Streetu razen redkih kratkotrajnih prekinitev že od leta 2000 dalje vlada medvedji trg. Ker je sedanjemu negativnemu trendu predhodilo do sedaj najdaljše obdobje rasti v zgodovini, je logično sklepati, da so Američani trenutno sredi zgodovinsko najdaljšega medvedjega obdobja. Medvedja obdobja so se do sedaj v ameriškem gospodarstvu pojavljala v rednih ciklih približno vsakih 35 let: 1929-1933, 1966-1982, 2000-(2020 ?). V takih obdobjih so bila vlaganja v zlato in zlate delnice veliko donosnejša od ostalih naložb, celo še več: ko so delnice ameriške industrije izgubljale na vrednosti, so cene zlata in zlatih delnic naraščale. Ameriški vlagatelji se teh dejstev čedalje resneje zavedajo in zato vse pogosteje vlagajo v zlato. To tržišče še vedno predstavlja skoraj polovico svetovne ekonomije, zato spremembe na ameriškem trgu vplivajo na cenovna razmerja po celem svetu. Padajoči dolar je kot oblika finančnih rezerv čedalje manj priljubljen in centralne banke se vse pogosteje odločajo za zlato ali druge valute. Zgledu centralnih bank sledijo tudi privatni vlagatelji po svetu in tako je leta 2006 povpraševanje po zlatu doseglo zgodovinski rekord.

S ceno zlata se spreminjajo tudi vrednosti delnic zlatih rudnikov. Eden pokazateljev razmer na tržišču je AMEX Gold BUGS ( HUI ) indeks ki ga sestavljajo delnice tistih največjih zlatih rudnikov, ki proizvedenega zlata ne prodajajo po v naprej določenih fiksnih cenah. Slika 1 prikazuje gibanje omenjenega indeksa ( zeleno ) in primerjavo z indeksom Dow Jones ( modro ) v zadnjih 5 letih.

Vlagatelj, ki je na začetku leta 2003 investiral v zlate rudnike, je do danes povečal svoje premoženje za faktor 3, medtem ko so delnice ameriške industrije v istem obdobju prinesle le dobrih 20%. Zanimivo primerjavo indeksa Dow Jones, HUI ter cen zlata od 2001 do 2006 prikazuje tabela 1. To so bila na Wall Streetu medvedova leta, vendar ne za vse delnice. Tako kot v preteklih medvedjih obdobjih so si pametni vlagatelji z delnicami zlatih rudnikov tudi tokrat izdatno opomogli.

DJIA Donos % HUI Donos % Au (USD) Donos %
dec-00 10.787,99 40,97 271,45
dec-01 10.021,57 -7,10 65,20 59,14 275,85 1,62
dec-02 8.341,63 -16,76 145,12 122,58 332,43 20,51
dec-03 10.453,92 25,32 242,93 67,40 407,59 22,61
dec-04 10.783,01 3,15 215,33 -11,36 441,76 8,38
dec-05 10.717,50 -0,61 276,90 28,59 509,76 15,39
dec-06 12.463,15 16,29 338,24 22,15 629,79 23,55
Skupaj
2001-2006 15,53 725,58 132,01

Dogajanja v lanskem letu in začetku letošnjega leta kaže primerjava indeksov Dow Jones, Nasdaq, Standard&Poor ter cene zlata v tabeli 2. Prikazane so vrednosti za posamezne kvartale 2006 ter za prvih 50 dni leta 2007. Tako v tej tabeli kot v tabeli 1 je za ceno zlata upoštevan londonski popoldanski fixing.

DJIA Donos % NASDAQ Donos % S&P500 Donos % Au (USD) Donos %
3.jan.06 10.718,30 2.216,53 1.252,03 509,76
31.mar.06 11.109,32 3,65 2.339,79 5,56 1.294,87 3,42 582,00 14,17
30.jun.06 11.150,22 0,37 2.172,09 -7,17 1.270,20 -1,91 613,00 5,33
29.sep.06 11.679,07 4,74 2.258,43 3,97 1.335,85 5,17 599,25 -2,24
27.dec.06 12.510,57 7,12 2.431,22 7,65 1.426,84 6,81 628,50 4,88
21.feb.07 12.738,41 1,82 2.518,42 3,59 1.457,63 2,16 661,25 5,21
Letni donos
3.jan-27.dec 16,72 9,69 13,96 23,29

Slovensko tržišče je nekoliko drugačno od ameriškega. Premiki na slovenskem trgu praktično ne vplivajo na gibanje svetovnih cen zlata in obratno: zlato in delnice zlatih rudnikov s svojimi cenami ne vplivajo na gibanje cen ljubljanske borze. Tudi primerjava donosov slovenskih delnic in zlata mora biti narejena nekoliko drugače kot za Združene države. Izračuni morajo biti v evrih, saj je to valuta s katero posluje večina slovenskih vlagateljev. Evro je sicer postal slovenska valuta šele s 1.jan.2007, vendar je bilo razmerje evro/tolar skozi leto 2006 stabilno, zato izračun v evrih povsem odgovarja svojemu namenu. Za ceno zlata je tako kot v vseh ostalih tabelah upoštevan londonski popoldanski fixing.

SBI20 Donos % Au (EUR) Donos %
3.jan.06 4.608,73 433,31
31.mar.06 4.438,97 -3,68 480,12 10,80
30.jun.06 5.092,89 14,73 480,72 0,13
29.sep.06 5.603,19 10,02 473,15 -1,57
27.dec.06 6.382,92 13,92 478,31 1,09
21.feb.07 7.102,74 11,28 503,50 5,27
Letni donos
3.jan-27.dec 38,50 10,38

Vse šibkejši dolar je eden glavnih povodov za rast cen zlata, zato se padanje vrednosti dolarja odraža v večjih dolarskih donosih zlata in delnic. Torej tabeli 1 in 2 predstavljata nominalne donose, ki so realno manjši za stopnjo razvrednotenja dolarja. Medsebojna primerjava tabel 2 in 3 ima zato le omejen smisel in je njen namen zgolj pokazati pogoje, v katerih posluje povprečni slovenski vlagatelj. Številke v tabeli 3 kažejo, da so bili donosi razen v prvem četrtletju 2006 izrazito v prid slovenskih delnic. Na ameriškem trgu pa je bilo zlato donosnejše v kar treh od petih obdobij. Kljub temu, da primerjamo tako različni tržišči, opazimo pri obeh naslednjo značilnost: ko gre delnicam slabo, zlato zablesti.

Ker sta si slovenski in ameriški trg tako različna, si mora slovenski vlagatelj oblikovati strategijo, ki je ob upoštevanju svetovnih trendov prilagojena domačim razmeram. Od leta 2000 dalje ameriški finančni strokovnjaki čedalje pogosteje svetujejo: »Kupujte zlato!«. Iz diagrama gibanja indeksa SBI20 od leta 2000 do danes pa je razvidno, da za nakup zlata v Sloveniji do sedaj ni bilo nobene prave potrebe. Povprečna slovenska delnica je od konca leta 2000 do danes pridobila več kot 350%.

Od leta 2001 do danes je slovenska borza razen dveh premorov v letih 2002 in 2005 bogato poplačala zaupanje vlagateljev. Vendar pa je nemogoče pričakovati kontinuirano rast tudi v prihodnje. Verjetnost, da se trend obrne navzdol, se veča z vsakim nadaljnjim dnem rasti. Kdaj se bo zgodil obrat, je nemogoče napovedati, ko pa se bo zgodil, bo marsikoga našel nepripravljenega. Iz diagrama na sliki 2 se da razbrati, da je vsakemu obdobju rasti sledilo približno enako dolgo obdobje stagnacije ali celo padanja, takozvani »bear market« ali medvedje obdobje. Vrednost SBI20 se spreminja v ciklih, ki so dolgi 2-3 leta in sicer se vsak cikel začne z obdobjem rasti, ki traja od 12–18 mesecev, nato sledi približno enako dolgo obdobje stagnacije. Trenutno doživlja slovenska borza obdobje rasti, ki traja praktično že eno leto. Če je verjeti cikličnosti dogodkov, bo rast trajala še največ nekaj mesecev, nakar bo sledila bolj ali manj izdatna korekcija.

Da se slovenski borzi obetajo spremembe, napovedujejo tudi kazalniki P/E – razmerje med ceno delnice in dobičkom. Med borznimi strokovnjaki prevladuje prepričanje, da je delnica poceni, če znaša to razmerje manj od 10. Nakup delnice s P/E okoli 5 ali manj naj bi bila tista »prava stvar«. In kdaj delnico prodati oziroma kdaj je trg precenjen? Skoraj nemogoče je kaj tehtnega in določenega povedati za slovenski trg, saj imamo za seboj premalo zgodovine. Na razpolago pa imamo stoletni diagram gibanja P/E na ameriškem trgu, ki ga prikazuje slika 3. Iz posameznih vrhov na diagramu brez težav prepoznamo začetke posameznih medvedjih obdobij, ki so sovpadala z vrednostmi P/E med 25 in 45. Opazimo tudi, da se »kritična točka« z leti viša in znaša danes nekako med 45 in 50, izjema je leto 1966, ko je bila ta vrednost le 25.

Po ocenah ekspertov so trenutne cene ameriških delnic še vedno previsoke in »piščančki bodo morali priti nazaj h kokoši«. Časa je seveda še veliko, saj naj bi bikovemu trendu od leta 1982 do 2000 sledilo približno enako dolgo medvedje obdobje, ki naj bi se potemtakem končalo okoli leta 2020.

In kakšna so razmerja P/E za slovenske delnice? Podatki za paradne konje slovenskega gospodarstva so zbrani v tabeli 4.

Delnica P/E
IEKG – INTEREUROPA 18,02
LKPG – LUKA KOPER 48,04
GRVG – GORENJE 17,53
PETG – PETROL 38,67
KRKG – KRKA 48,93
MELR – MERCATOR 27,82
MER – MERKUR 24,43

Če obstaja kakršnakoli analogija med ameriškimi in slovenskimi kazalniki, je jasno vsaj to, da na ljubljanski borzi trenutno ni čas za kupovanje. Kam torej investirati? V zlato.

Mnogi finančni geniji z one strani Atlantika so se na pričujoči pohod zlata začeli pripravljati že pred leti. Prva priporočila glede naložb v zlato zasledimo že pred letom 2000, to je bil čas, ko je bil Nasdaqov popek še v fazi brstenja, na Wall Streetu so se pasli biki in o medvedih ni bilo ne duha ne sluha. Ena takih avtoritet je Warren Buffett, ki se je že leta 1998 založil z izdatnimi količinami srebra, natančneje s 130 milijoni unč. Katera plemenita kovina se nahaja v posameznikovem portfelju je seveda stvar osebnih preferenc in Buffettu je pač bolj pri srcu srebro.

Obstaja več razlogov, zaradi katerih vlagatelji postavljajo zlato pred srebro:
– Večja gostota: zlato zavzema pri enaki masi približno dvakrat manjšo prostornino od srebra, zato za hranjenje v sefu potrebujemo manj prostora
– Višja cena po masi: ista masa zlata je približno 47x dražja od srebra, isti volumen pa je dražji za približno 85x
– DDV: na promet z investicijskim zlatom ni DDV, medtem ko se za promet z vsemi ostalimi plemenitimi kovinami obračunava 20% DDV.

Zanimivo je, da niso samo plemenite kovine tiste, ki se jim v zadnjem času viša cena. Tu so še aluminij, baker, cink, svinec, nikelj, molibden in še bi lahko naštevali. Vendar pa nastopi pri teh kovinah problem hranjenja oziroma skladiščenja: prostorninsko niti zdaleč niso tako ugodne kot zlato. Pa tudi sicer jim manjka likvidnost, to je možnosti razmeroma lahke menjave za katerokoli valuto. Poleg tega ima zlato kot dobrina skozi vso človeško zgodovino posebno mesto. Zagotavlja varnost pred inflacijo, ob potrebi ga je moč brez težav zamenjati za denar, njegova vrednost pa ni občutljiva na menjave oblasti, valut ali držav. Vlogi zlata kot obliki denarnih rezerv je bilo v zadnjih letih odvzeto nekaj veljave s strani nekaterih centralnih bank, ki so zlate rezerve začele nadomeščati z drugimi oblikami, predvsem s tujimi valutami. Vse pa kaže, da se trend obrača in bo zlato svojo prejšnjo vlogo dobilo v precejšnji meri nazaj. Ameriški dolar bo kot brezvredni papir v bližnji bodočnosti k temu izdatno pripomogel.

Uspešno investiranje!